četrtek, 12. april 2007

Alkohol in vožnja

Vemo, da alkohol nikakor na sodi za volan. Torej voznik, ki ga je konzumiral ne. Pa vendar je to v Sloveniji zelo velik problem! Da tega nikakor ne bi pozabili, smo se odločili, da objavimo naslednji članek, ki je prekopiran s spletne strani "Direkcija Republike Slovenije za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu" - "Vozimo pametno", najdete pa ga pod naslednjim naslovom:
http://www.vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=130&Itemid=188


Alkohol je kot udeleženec v prometu vse prevečkrat udeležen, saj njegova vloga žal močno zmanjšuje varnost ostalih udeležencev.


plakat-alko-ubijaV zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2006 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 240 milijard tolarjev družbene škode oziroma okoli 16 milijard tolarjev na leto - spremeni v EUR. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročitelju prometne nesreče s smrtnim izidom 1.61 g/kg alkohola v krvi.

Alkohol je tudi eden izmed ključnih projektov v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Nosilec aktivnosti v okviru projekta je Ministrstvo za zdravje.

Kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu?
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja (Denny, 1986), kot pri treznem vozniku.

Alkohol, droge ali psihoaktivne snovi povzročijo namreč podaljšanje reakcijskega časa in s tem pogosto povezane napačne odločitve. Pri naštevanju vplivov alkohola (sposobnosti razsojanja, samoobvladovanje, razumevanje, spomin, motnje govora, ravnotežja, nesposobnost kontroliranja in koordinacije gibov okončin…) ugotavljamo, da se ta seznam presenetljivo natančno pokriva s seznamom, ki bi ga lahko navedli kot odgovor na vprašanje, kakšne so sposobnosti, ki jih potrebuje voznik motornega vozila za varno vožnjo.

Zakon o varnosti cestnega prometa postavlja arbitrarno določeno dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti, t.j. mejo, ki je še sprejemljiva z vidika družbe. Vendar začnejo že s prvim kozarcem alkoholne pijače slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Pri 0.2 grama alkohola na kilogram krvi se slabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči, Pri 0.3 grama na kilogram krvi se slabša sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Zaradi izgube psihičnih zavor, se poveča pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost. Pri 0.5 grama alkohola na kilogram krvi se pojavi rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči), zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega, predmeti se zdijo bolj oddaljeni kot so v resnici, reakcijski čas se podaljša, pojavijo se motnje ravnotežja, vedno težje se prilagajamo naglim svetlobnim spremembam. Priše višjih koncentracijah se težave stopnjujejo in povečuje, pojavi se ožanje vidnega polja in tunelski vid, reakcijske sposobnosti se izrazito poslabšajo, zmanjšanje mehanizmom samokontrole vedenja, zmanjša se sposobnost presojanja in pravilnega odločanja.

Za vse voznike velja, da morajo biti sposobni zaznavati prometne situacije. Vse zaznane informacije morajo pravilno dojeti in jih predelati ter na njihovi podlagi sprejeti ustrezne odločitve o potrebnem ukrepanju, s katerim se bodo optimalno prilagodili dejanski situaciji. To nam uspe lahko le, če smo trezni in primerno psihofizično pripravljeni na vožnjo. Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Večina ljudi pri doseženi stopnji 0.5 g/kg ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več. Samo popolnoma trezen voznik odloča sam, pri 0.5 g/kg odloča tudi popiti alkohol. Vozniki “pozabijo na določeno mejo” in hitro se ujamejo v začaranem krogu alkoholnega opoja. Posledice so žal največkrat tragične.

Kaj lahko stori posameznik?
V mednarodni raziskavi Sartre 3, v kateri je sodelovalo 23 evropskih držav, so se slovenski anketiranci strinjali s trditvami, da naj bi vozniki, kadar vozijo, alkoholnih pijač sploh ne pili ali pa naj bi jih pili manj kot sedaj. Takšna stališča nedvomno odpirajo veliko možnosti za uspeh nadaljnjih ukrepov promocij varne vožnje in izpolnjevanje osnovnega načela, da kot vozniki pred in med vožnjo ne uživamo alkoholnih pijač.

Z večjim zavedanjem, predvsem pa z osebno zavezo da »Volan in alkohol ne sodita skupaj! « lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Le vsi skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite !

Ni komentarjev: