Prikaz objav z oznako alkohol. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako alkohol. Pokaži vse objave

četrtek, 10. maj 2007

Dogajanje na zaključnem sestanku, proslavi (10. april 2007)

1. Pogled na delo s starši: poročanje in diskusijska skupina s strokovnjakinjo mag. Ksenijo Ramovš

Sestanek smo začeli z lepim pozdravom staršem in delavkam šole. Predstavili smo se in povedali kako bo izgledalo današnje srečanje.
Kasneje je Blaž predstavil rezultate iz anket, ki smo jih delili otrokom po vsaki delavnici. Ti so bili objavljeni v prejšnjem spletniku.
Sledili so še lastni opisi dogajanja na delavnicah in izkušnje otrok. Bili so zelo prisrčni in so lepo povedali kaj vse so se naučili in kaj jim je najbolj ostalo v spominu. Nekateri so izdelali plakat, spet drugi so sami poiskali podatke o razširjenosti alkohola in alkoholizma v Sloveniji.
Na zadnje pa smo starše povabili v aktivno sodelovanje v diskusijski skupini z mag. Ksenijo Ramovš, ki je bila pripravljena podeliti svoje izkušnje in odgovoriti na vprašanja staršev. Posedli smo se v krog in diskusija se je lahko začela.

Pogovor je trajal približno eno uro. Tema pogovora je bila »Mladi in alkohol« (na kakšen način pomagati svojemu otroku, da ta ne bi zapadel v tvegano pitje alkoholnih pijač).

Na začetku je Ksenija poudarila »poslušanje z velikimi ušesi in majhnimi usti«; dejala je, da je izjemno pomembno otroku ponuditi odprt, neomejen prostor za pogovor in razmišljanje o določeni temi, pri tem pa se mu ne sme vsiljevati svojih lastnih stališč ter pogledov. Opozorila je tudi na pohvale; dejala je, da v današnjem času otroka zelo težko in redko pohvalimo. Ponavadi začnemo s stavkom: »To si dobro napravil, vendar…« Pomembno je, da besede VENDAR ne uporabljamo, kadar otroka pohvalimo, saj z omenjeno besedo pohvala izgubi svojo »težo«. Omenila je nekakšno univerzalno priporočilo, in sicer pet pohval in eno grajo.

Pogovor se je nadaljeval z vprašanjem: »Ali so vaši otroci že poizkusili alkoholno pijačo, kdaj in kje so poizkusili, vaše reakcije ob tem, ste jim morda prepovedali poskusiti?« Večina staršev je dejala, da je njihov otrok že poizkusil alkoholno pijačo, in sicer doma, v času, ko so oni sami uživali alk. pijačo (ponavadi ob kosilu); prvi poizkus pa se je pri večini otrok zgodil nedolgo nazaj, in sicer približno pri desetem ali enajstem letu njihove starosti; večina staršev je prav tako dejala, da otroku poizkusa alk. pijače ni prepovedala, saj je bila mnenja, da bi lahko to povzročilo ravno nasprotni učinek (otrok bi si vedno bolj želel poizkusiti alk. pijačo, in ker te možnosti ne bi imel doma, bi lahko to izkoristil npr. v gostilni ali kje drugje, kjer starši ne bi bili prisotni, čemur pa je kar nekaj staršev nasprotovalo in na to tudi opozorilo).

Nekdo od staršev je želel od Ksenije slišati tudi konkreten nasvet, kako pri svojem otroku preprečiti tvegano pitje alk. pijač. Seveda je Ksenija dejala, da univerzalnih nasvetov ter recepta za to ni; z nami je podelila le svojo izkušnjo, ob tem pa poudarila, da ima vsak človek svojo izkušnjo, ki pa je lahko drugemu v pomoč ali pa tudi ne.

Nekdo od staršev je izpostavil tudi čas, ki ga preživljamo skupaj s svojim otrokom; poudaril je, da si je treba za otroka vsakodnevno vzeti čas ter se mu posvetiti, saj je to nujno potrebno za zdrav otrokov razvoj. Ob tem je omenila globoke besede, ki jih je prebrala v nekem članku; pisalo je o neki deklici, ki je dejala, da pogreša skupno preživljanje časa s svojimi starši; povedala je, da je presrečna že samo, če z mamico in očkom skupaj sedijo in se o ničemer ne pogovarjajo.

Na koncu smo svoje izkušnje z alkoholom na kratko predstavili tudi študentje (Gregor, Iztok ter Denis). Slednji je imel kratek govor o svoji primarni abstinenci ter o tem, kako je v svojem življenju alkoholu rekel NE.


2. Zaključna delavnica, proslavljanje uspešnega zaključka delovnega odnosa

"Ob našem prihodu smo najprej pripravili mize za starše in otroke. Ob tem sva skupaj z Janjo odšli po učence, kateri so bili pripravljeni pred starši tudi povedati par besed o našem skupnem delu. Presenečeni sva bili nad tem, da so se vsi nastopajoči odločili za igro vlog in ob tem prikazovanje vinjenega človeka. Ker pa se name je zdelo to zelo tvegano in neprimerno, da bi otroci igrali vloge vinjene osebe, sva jih prosili če bi lahko komentirali samo naše delavnice, kasneje v razredu pa bomo odigrali tudi te vloge s poudarkom na tem, da bodo vinjenemu človeku nazorno povedali zakaj alkohol škoduje.

Nato smo si pripravile predstavitev, po poročanju naših sošolcev smo na vrsti prišle študentke katere smo delale s šestim a razredom. Povedale smo naše občutke o delavnicah, da smo se imele zelo lepo in da smo vesele, da so bili tudi otroci pripravljeni sodelovati z nami, kasneje pa so tudi otroci povedali kako jim je bilo na delavnicah, kaj smo delali, kako smo se imeli itd. Učenci so zelo lepo predstavili naše delo, potem pa smo predali besedo študentkam katere so delale s šestim b razredom. Najprej so oni predstavili svoje delo, povedali svoje občutke, mnenja, kasneje pa je tudi vsak od učencev povedal kaj mu je bilo najbolj všeč na delavnicah. Zanimivo je bilo to, da je skoraj vsak povedal, da naše igre.

Nato je Blaž povabil gospo Ksenjo Ramovš, da bi staršem odgovarjala na raznovrstna vprašanja na temo alkoholizma, študentke pa smo ta čas odšle z učenci v razrede, kjer smo nadaljevali naše delo z zaključno delavnico, na kateri smo imele predstavljene le igre.

Ko smo prišli v razred so bili učenci zelo nemirni, kričali so, se boksali med seboj, letali po razredu,… Potrebovale smo kar nekaj minut da so nam sploh prisluhnili. odmaknili smo klopi in začeli z igricami, katere so imeli pripravljene za predstavitev pred starši. Učenci so z navdušenjem nastopali, ostali pa so z zanimanjem prisluhnili in komentirali dogajanja. Vsi so odigrali prizore katere smo že videli na delavnicah, kjer smo jih študentke odigrale, otroci pa so nas le posnemali. Ko smo končali z igro vlog smo nadaljevali z naslednjo igrico- na vrsti so bili baloni. Vsak je dobil en balon in vrvico. Balon smo napihnili in ga z vrvico zavezali okoli noge, nato pa so učenci morali pokati balone sošolcem, na svojega pa so morali skrbno paziti. Na koncu je zmagal tisti kateri je obdržal balon na nogi. Imeli smo le eno težavo, ta pa je bila da so se vrvice zelo trgale in s tem so baloni padali po tleh. Skozi celo igro smo jim študentke zavezovale balone nazaj na noge. Na koncu smo imeli kar štiri zmagovalce, ker so bili baloni premajhni in niso hoteli počiti nam pa je zmanjkovalo časa. Igro smo prekinile in nadaljevale smo z naslednjo – obdarovanje. V razredu je bil grozen nemir, zato smo želele z delavnicami prekiniti, vendar so imeli željo nadaljevati, zato so se sčasoma umirili in predali besedo študentkam. Sledilo je naše »obdarovanje«. Vsak učenec je podaril desnemu sosedu neko darilo (sendvič), levemu pa je povedal kaj naj z njim naredi (pelji ga na sprehod), in si zapomnil obe dve stvari katere sta mu bile naročeni in tako smo dobili zanimive, smešne rezultate. Učencem je bila igra zelo všeč, zato so želeli z igro nadaljevati. Igro smo ponovili še enkrat, ker pa smo bili omejeni s časom smo morale z delavnicami zaključiti in oditi na dogovorjeno pogostitev. Razdelile smo jim darilčka (svinčnike) in odšli v kuhinjo. Učenci so se »zapodili« k mizam in se sladkali ob tem pa povedali tudi par besed, da so jim bile delavnice zelo zanimive ter da bi radi z njimi nadaljevali.

Prišla je še druga skupina, nato tudi starši in kmalu smo se od njih poslovili. Res škoda, da je proslava trajala samo 15 minut. Ravnateljica se nam je zahvalila za izvrsten projekt ter nas pohvalila, spregovorili smo še nekaj besed, potem pospravili jedilnico in se počasi poslovili.

četrtek, 12. april 2007

Alkohol in vožnja

Vemo, da alkohol nikakor na sodi za volan. Torej voznik, ki ga je konzumiral ne. Pa vendar je to v Sloveniji zelo velik problem! Da tega nikakor ne bi pozabili, smo se odločili, da objavimo naslednji članek, ki je prekopiran s spletne strani "Direkcija Republike Slovenije za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu" - "Vozimo pametno", najdete pa ga pod naslednjim naslovom:
http://www.vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=130&Itemid=188


Alkohol je kot udeleženec v prometu vse prevečkrat udeležen, saj njegova vloga žal močno zmanjšuje varnost ostalih udeležencev.


plakat-alko-ubijaV zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2006 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 240 milijard tolarjev družbene škode oziroma okoli 16 milijard tolarjev na leto - spremeni v EUR. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročitelju prometne nesreče s smrtnim izidom 1.61 g/kg alkohola v krvi.

Alkohol je tudi eden izmed ključnih projektov v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Nosilec aktivnosti v okviru projekta je Ministrstvo za zdravje.

Kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu?
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja (Denny, 1986), kot pri treznem vozniku.

Alkohol, droge ali psihoaktivne snovi povzročijo namreč podaljšanje reakcijskega časa in s tem pogosto povezane napačne odločitve. Pri naštevanju vplivov alkohola (sposobnosti razsojanja, samoobvladovanje, razumevanje, spomin, motnje govora, ravnotežja, nesposobnost kontroliranja in koordinacije gibov okončin…) ugotavljamo, da se ta seznam presenetljivo natančno pokriva s seznamom, ki bi ga lahko navedli kot odgovor na vprašanje, kakšne so sposobnosti, ki jih potrebuje voznik motornega vozila za varno vožnjo.

Zakon o varnosti cestnega prometa postavlja arbitrarno določeno dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti, t.j. mejo, ki je še sprejemljiva z vidika družbe. Vendar začnejo že s prvim kozarcem alkoholne pijače slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Pri 0.2 grama alkohola na kilogram krvi se slabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči, Pri 0.3 grama na kilogram krvi se slabša sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Zaradi izgube psihičnih zavor, se poveča pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost. Pri 0.5 grama alkohola na kilogram krvi se pojavi rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči), zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega, predmeti se zdijo bolj oddaljeni kot so v resnici, reakcijski čas se podaljša, pojavijo se motnje ravnotežja, vedno težje se prilagajamo naglim svetlobnim spremembam. Priše višjih koncentracijah se težave stopnjujejo in povečuje, pojavi se ožanje vidnega polja in tunelski vid, reakcijske sposobnosti se izrazito poslabšajo, zmanjšanje mehanizmom samokontrole vedenja, zmanjša se sposobnost presojanja in pravilnega odločanja.

Za vse voznike velja, da morajo biti sposobni zaznavati prometne situacije. Vse zaznane informacije morajo pravilno dojeti in jih predelati ter na njihovi podlagi sprejeti ustrezne odločitve o potrebnem ukrepanju, s katerim se bodo optimalno prilagodili dejanski situaciji. To nam uspe lahko le, če smo trezni in primerno psihofizično pripravljeni na vožnjo. Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Večina ljudi pri doseženi stopnji 0.5 g/kg ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več. Samo popolnoma trezen voznik odloča sam, pri 0.5 g/kg odloča tudi popiti alkohol. Vozniki “pozabijo na določeno mejo” in hitro se ujamejo v začaranem krogu alkoholnega opoja. Posledice so žal največkrat tragične.

Kaj lahko stori posameznik?
V mednarodni raziskavi Sartre 3, v kateri je sodelovalo 23 evropskih držav, so se slovenski anketiranci strinjali s trditvami, da naj bi vozniki, kadar vozijo, alkoholnih pijač sploh ne pili ali pa naj bi jih pili manj kot sedaj. Takšna stališča nedvomno odpirajo veliko možnosti za uspeh nadaljnjih ukrepov promocij varne vožnje in izpolnjevanje osnovnega načela, da kot vozniki pred in med vožnjo ne uživamo alkoholnih pijač.

Z večjim zavedanjem, predvsem pa z osebno zavezo da »Volan in alkohol ne sodita skupaj! « lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Le vsi skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite !

ponedeljek, 9. april 2007

Za intermezzo: izvleček ugotovitev iz lanskoletnega projekta 'Sporočilo v steklenici'

Poraba alkohola v Sloveniji na prebivalca je najvišja med državami Evropske skupnosti. V povprečju vsak državljan, starejši od 15 let, v enem letu popije 103 litre piva, 41,5 litrov vina in 1 liter žganih pijač. Skoraj polovica osmošolcev je že bila pijana. Petnajst odstotkov dijakov prvih letnikov srednjih šol je pijanih vsaj enkrat mesečno. Pri otrocih, ki začnejo piti alkohol pred 15. letom starosti, se 4-krat pogosteje razvije zasvojenost z alkoholom kot pri osebah, ki so začele piti po 20. letu starosti.