Članek o našem projektu v Kranjčanki

Spodaj objavljamo članek iz revije Kranjčanka, ki je priloga Gorenjskega glasa. V njej je bil 10. aprila 2007 objavljen intervju z Denisom, našim projektantom, ki je za, kot temu mi pravimo, medijsko poročanje, v intervjuju spregovoril par besed o našem delu na OŠ Matija Čop.
Veseli bomo, če si ga preberete! (kliknite sliko) Prav tako bomo veseli kakršnega koli komentarja.

Analiza anket z delavnic

V prejšnjih spletnikih smo ob objavi delavnic dodali tudi ankete, ki smo jih razdelili med učence po koncu dela. Z njimi smo želeli preveriti, kako so otroci delavnice doživljali, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, kaj bi dodali oz. česa bi si želeli več itd.
Naslednji podatki so povzeti rezultati iz anket; z njimi smo ugotavljali, kako bi se mi projektanti še izboljšali v svojem delu, pa tudi zato, da bi lahko izmerili naše cilje projekta, ki smo si jih zastavili pred začetkom izvajanja le tega.

	5 odlično	4 dobro	3 srednje	2 manj	1 najmanj	Skupaj:
Bilo mi je zabavno:	85%	14%	1%	/	/	148
Počutil/a sem se upoštevano, sprejeto, slišano:	86.5%	10.8%	2%	0.7%	/	148
Počutil/a sem se sproščeno:	83.1%	14.2%	2%	0.7%	/	148
Pridobil/a sem si nova znanja in izkušnje:	81%	12.8%	2.7%	2.7%	0.7%	148
Kako si zadovoljen/a z delom študentov:	92.6%	6.8%	0.7%	/	/	148

!!! Št. 148 je skupno število rešenih anket z vseh delavnic skupaj!

Želiš naslednjič spet sodelovati na delavnicah:
Da: 100%

Kaj ti je posebej dobrega ostalo v spominu?*

V zvezi z alkoholom samim:

Alkohol škoduje zdravju.
Kaj je v alkoholu.
Pogovarjanje o alkoholizmu.
Proučavanje o alkoholu.
Pogovor o alkoholu.
Posledice-vzroki alkoholnih pijač.
Da alkohol ni edina rešitev problemov.
Alkohol.
Da ne pij alkohola zaradi drugih.
Da ima alkohol veliko maščob.
Da ima brezalkoholno pivo tudi nekaj alkohola v sebi.
Da veliko mladih, ki pijejo alkohol, izgubijo prijatelje.
To, da, ko si pijan, nisi nič boljši od drugih.
To, da obstajajo tudi možnosti kot alkohol.

V zvezi z metodo/načinom dela:

Ko smo se šli igrico.
Da smo se pogovarjali.
Igrica sadna kupa.
Zgodba o otrocih.
Ko smo na plakat napisali sporočilo delavnice.
Ko smo se pogovarjali o alkoholu.
Delo v skupini.
Igranje.
Pogovori!
Branje domače naloge.
Ko smo si ogledovali kocke.
Igrica in ko smo se igrali nogomet.
Igrice in predstave.
Ko smo na plakat pisali pravila.
Dobrega mi je ostalo v spominu, ko smo se šli igrati igrico sadna kupa.
Posebej dobrega mi je v spominu ostalotakrat, ko smo sestavljali pravila in sporočila.
Bil sem sprejet.
Igrica, sporočilo, zgodba.
To, da smo delali skupaj.
Igre in ko se med pogovorom zabavamo.
Ko smo se igrali igrico, da smo morali narediti gnezdo in da jajce pade v gnezdo, ampak da se ne razbije.
Ko smo pisali sporočilo.
Ko smo prebrali kocko.
Ko so mi velikokrat podali žogo.
Ker sem igral v igri.
Ko smo se šli igrati igrico-nogomet.

V zvezi z delom študent/k/ov:

Izkušnje študentov v različnih primerih.
Prikaz zapeljevanja dekleta.
Ko je Tadej zaigral skeč.
Kako je fant(ne spomnem se imena) povedal Ani, da mu je všeč.
Ko so animatorji govorili svoje zgodbe.
Odigran prizor dveh študentov.
Igrica Maje in Tamare.
Igrica nogomet in igrica, ki so jo igrali Maja, Tamara in Tadej.
Študentke so zabavne in prijazne.
Dramska uprizoritev.
Ko sta odigrali igrico gospa Špela in gospa Polona.

Drugo:

Vse mi je bilo všeč.
Vse mi je dobro ostalo v spominu.
Da bodi to, kar si.
Da moraš biti to, kar si.
Vse mi je bilo všeč.
Da se mamo dobr.
Da se imamo kul.
Fantje so zmagovali.

Kaj ti je bilo najmanj všeč in kaj bi spremenil/a, dodal/a?

Vse mi je bilo všeč.
Nič ne bi spremenil/a.
Vse je bilo dobro.
Nič ne bi dodal.
Več iger!
Da bi se malo več igrali, kaj zanimivega počeli.
Rada bi, da bi tudi učenci lahko kdaj igrali, kot sta študentki predstavili, kaj povzroči alkohol.
Da so nas snemali.
Spremenila bi temo.
Druga tema, ne alkohol.

* izjave/odgovori so se ponavljali!

Video: Sporočilo v steklenici

Opozorilo: Za ta video si NE prilaščamo avtorstva.
Najden je bil na spletni strani http://www.cindi-slovenija.net

Pred zaključekom delavnic in zaključnim srečanjem s starši

Tako, pa smo objavili pet delavnic in njihove evalvacije izvedbe!
(Naj vas datumi objav ne zavedejo, saj je bil blog ustvarjen naknadno)

V naslednjih prispevkih pa bomo objavili, kako je potekal zaključek našega aktivnega dela projekta, kot temu pravimo, ki je vseboval predstavitev rezultatov dela, neke vrste okrogla miza, katero je vodila Ksenija Ramovš, predstavitev prispevkov učencev, zaključno delavnico 'Proslavljanje' in pogostitev ob zaključku. Vse to se je dogajalo na OŠ Matija Čop v torek 10. aprila 2007.

Kasneje pa nas, projektante, čaka še evalvacija lastnega dela, obdelovanje podatkov pridobljenih z anketami in vprašalniki in končno poročilo akcijskega projekta. Vse to bomo poskusili tudi objaviti tukaj.

Spremljajte nas še naprej....

5. delavnica

ZAKAJ SE ODLOČAM ZA ŽIVLJENJE BREZ ALKOHOLA

Delavnico pričnemo s socialno igro. Po igri sledi ponovitev pravil in pregled ter komentar domače naloge.

Osrednji del delavnice predstavlja igra »Zakaj se odločam za življenje brez alkohola«, ki jo predstavijo študenti/ke. V igri predstavimo Matica ki je, ko so ga starši prvič pustili samega doma, pripravil zabavo za prijatelje. Katera pa ni bila preveč uspešna, saj sta se mu prijatelja opila, pa tudi njemu ponudila alkohol.

Na podlagi predstavljene igre sledi diskusija.

Ob koncu oblikujemo sporočilo delavnice, čemur sledi reševanje ankete s katero nam učenci posredujejo svoje mnenje o delavnici.

Alkohol in vožnja

Vemo, da alkohol nikakor na sodi za volan. Torej voznik, ki ga je konzumiral ne. Pa vendar je to v Sloveniji zelo velik problem! Da tega nikakor ne bi pozabili, smo se odločili, da objavimo naslednji članek, ki je prekopiran s spletne strani "Direkcija Republike Slovenije za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu" - "Vozimo pametno", najdete pa ga pod naslednjim naslovom:
http://www.vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=130&Itemid=188


Alkohol je kot udeleženec v prometu vse prevečkrat udeležen, saj njegova vloga žal močno zmanjšuje varnost ostalih udeležencev.

V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2006 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 240 milijard tolarjev družbene škode oziroma okoli 16 milijard tolarjev na leto - spremeni v EUR. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročitelju prometne nesreče s smrtnim izidom 1.61 g/kg alkohola v krvi.

Alkohol je tudi eden izmed ključnih projektov v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Nosilec aktivnosti v okviru projekta je Ministrstvo za zdravje.

Kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu?
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja (Denny, 1986), kot pri treznem vozniku.

Alkohol, droge ali psihoaktivne snovi povzročijo namreč podaljšanje reakcijskega časa in s tem pogosto povezane napačne odločitve. Pri naštevanju vplivov alkohola (sposobnosti razsojanja, samoobvladovanje, razumevanje, spomin, motnje govora, ravnotežja, nesposobnost kontroliranja in koordinacije gibov okončin…) ugotavljamo, da se ta seznam presenetljivo natančno pokriva s seznamom, ki bi ga lahko navedli kot odgovor na vprašanje, kakšne so sposobnosti, ki jih potrebuje voznik motornega vozila za varno vožnjo.

Zakon o varnosti cestnega prometa postavlja arbitrarno določeno dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti, t.j. mejo, ki je še sprejemljiva z vidika družbe. Vendar začnejo že s prvim kozarcem alkoholne pijače slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Pri 0.2 grama alkohola na kilogram krvi se slabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči, Pri 0.3 grama na kilogram krvi se slabša sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Zaradi izgube psihičnih zavor, se poveča pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost. Pri 0.5 grama alkohola na kilogram krvi se pojavi rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči), zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega, predmeti se zdijo bolj oddaljeni kot so v resnici, reakcijski čas se podaljša, pojavijo se motnje ravnotežja, vedno težje se prilagajamo naglim svetlobnim spremembam. Priše višjih koncentracijah se težave stopnjujejo in povečuje, pojavi se ožanje vidnega polja in tunelski vid, reakcijske sposobnosti se izrazito poslabšajo, zmanjšanje mehanizmom samokontrole vedenja, zmanjša se sposobnost presojanja in pravilnega odločanja.

Za vse voznike velja, da morajo biti sposobni zaznavati prometne situacije. Vse zaznane informacije morajo pravilno dojeti in jih predelati ter na njihovi podlagi sprejeti ustrezne odločitve o potrebnem ukrepanju, s katerim se bodo optimalno prilagodili dejanski situaciji. To nam uspe lahko le, če smo trezni in primerno psihofizično pripravljeni na vožnjo. Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Večina ljudi pri doseženi stopnji 0.5 g/kg ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več. Samo popolnoma trezen voznik odloča sam, pri 0.5 g/kg odloča tudi popiti alkohol. Vozniki “pozabijo na določeno mejo” in hitro se ujamejo v začaranem krogu alkoholnega opoja. Posledice so žal največkrat tragične.

Kaj lahko stori posameznik?
V mednarodni raziskavi Sartre 3, v kateri je sodelovalo 23 evropskih držav, so se slovenski anketiranci strinjali s trditvami, da naj bi vozniki, kadar vozijo, alkoholnih pijač sploh ne pili ali pa naj bi jih pili manj kot sedaj. Takšna stališča nedvomno odpirajo veliko možnosti za uspeh nadaljnjih ukrepov promocij varne vožnje in izpolnjevanje osnovnega načela, da kot vozniki pred in med vožnjo ne uživamo alkoholnih pijač.

Z večjim zavedanjem, predvsem pa z osebno zavezo da »Volan in alkohol ne sodita skupaj! « lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Le vsi skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite !

Poročilo 4. delavnice

Delavnico smo izvajali v torek 27.3.2007, od 7.10 do 7.55 ure.

Zjutraj smo z delavnico začeli isto kot že na vsaki prej, z ogrevalno igrico..

1. Potekala je tako, da je en učenec/učenka odšla iz razreda, medtem mu je sošolec/sošolka skril žogico nekje v razredu,.Nato je učenec, ki je bil zunaj, moral poiskati žogico.

Mi smo ga usmerjali z besedami »vroče, hladno, mrzlo«, ter tako s skupinskim sodelovanjem pripeljali do žogice. Igrica je bila učencem zelo všeč, zato smo jo ponovili tri krat. Namen igrice je bil vzpodbuditi skupinsko sodelovanje.

2. Po igrici smo ponovili pravila, enako kot zadnjič, z žogico. Ker smo zadnjič imeli malo težav pri vzpostavljanju discipline in tišine, smo po koncu ponovitve pravil dodali oziroma je povedala Špela, da se bomo vsi teh pravil držali tudi danes skozi potek delavnice se je izkazalo, da smo danes imeli podobne težave, vendar nam je z poudarjanjem pravil in opozorilom nekaterim učencem, uspelo vzpostaviti tišino.

3. V osrednjem delu delavnice, ki se je nanašal na temo »Bodi to kar si!«, smo najprej pogledali domačo nalogo »svoje kocke« dobrih lastnosti, hobijev in želje za prihodnost. Vsak je iz te svoje kock povedal vsaj eno svojo lastnost, željo, cilj,… Pri tem so nas učenci kar presenetili, povedali so veliko stvari o sebi, npr: najprej svoje ime in datum rojstva, nekaj o družini, če imajo brata/sestro. Nekaj zanimivih idej je bilo o svoji prihodnosti, npr. imeti največjo konjenišnico na svetu, igrati v NBA ligi, postati veterinarka ter imeti azil za pse, vpisati se na škofijsko gimnazijo, itd.

4. Po pregledu naloge je sledila kratka dramska uprizoritev – Polona in Špela o načinu za pritegnitev pozornosti.

Polonca je igrala pozitivno osebo in s tem pozitivne načine za pritegnitev pozornosti, Špela pa je igrala negativno osebo in s tem negativne načine za pritegnitev pozornosti.

Odzivi učencev na igrico so bili, da je Polona prijazna, vesela, govori v veselem tonu, pove kaj vse počne in želi tudi Špelo pritegniti v športne aktivnosti. Špela pa je nesramna, ni ji všeč, da se je Polona usedla zraven nje, izkorišča sošolka za zapiske, majčka in pijača je pomembnejša od predavanja.

Janja jih je vprašala, kakšni so še drugi pozitivni načini za pritegnitev pozornosti: da si prijazen, drugemu v stiski pomagaš, da si vesel, se ukvarjaš s hobiji, ki te veselijo. Vprašala jih je tudi kateri načini so boljši. Pogovarjali smo se o tem, da definitivno tisti pozitivni, da tudi v drugih ljudeh iščeš pozitivne lastnosti ter, da slediš svojim ciljem in željam, ki smo jih navedli pri domači nalogi.

5. Sporočilo smo oblikovali skupaj, ki se glasi: »Pri drugih ljudeh išči pozitivne lastnosti«

Težje je vzpostavljati mir, tišino, preprečiti šepetanje v razredu, vendar kljub temu zanimanje za delo na delavnici ni drastično upadlo, učenci še sodelujejo, so aktivni. Delati moramo v smeri njihove motivacije in interesov.

Dodatek k 4. delavnici - delovni list

A) DELOVNI LIST ZA DOMA

1. KAJ TI JE BILO NAJBOLJ ZANIMIVO NA DANAŠNJI DELAVNICI?

2. ALI LAHKO VINJENEGA – PIJANEGA ČLOVEKA PREPOZNAŠ?

DA NE (obkrožite)

3. NA OSNOVI KATEREGA VEDENJA SKLEPAŠ, DA JE OSEBA VINJENA – NAŠTEJ MOŽNE ZNAKE!

B) DELOVNI LIST ZA DOMAČO NALOGO

1. Kako bi prijatelju pojasnil, da pitje alkohola škoduje? Napiši nekaj stavkov!

Naš projekt so z donacijami podpirali:

• Mesarija Mlinarič d.o.o. http://www.mlinaric.si
  

• Turistična kmetija Psnak (gostilna, apartmaji in prevozi Psnak) http://www.zveza-ekokmet.si/index.php?option=com_content&task=view&id=96&Itemid=2');

• Frizerstvo Skok

• Kmetijska trgovina Flis

• Šampinjoni Vovk http://www.sampinjoni-vovk.dovje.net

• Studio za sprostitev Tanti

• Žito Gorenjka http://www.gorenjka.com

• Mega canter (Kranj) http://www.megacenter.si

• 5-er (Rozman Peter s.p)

• Pekarna Magušar

• Davidov Hram d.o.o. - Pe Robis http://www.davidovhram.si

• Klanšek d.o.o http://www.vipi.si

• Šou http://www.sou-lj.si in

• Študentska organizacija FSD http://www.student-info.net

Resnično lepa hvala vsem, ki ste donirali za naš projekt in ker ste vanj verjeli. Prav tako pa se na tem mestu zahvaljujem vsem tistim, ki ste kako drugače podpirali naše delo.

Poročilo 3. delavnice

Delavnico smo izvajali v torek, 13.3.2007, od 7.10 do 7.55.

Ko smo prišli v razred so učenci že postavljali stole v krog, za malce več energije smo jim razdelili čokoladice, potem smo počakali, da so vsi prišli v razred in potem začeli z delavnico. Najprej smo skupaj morali ugotoviti oziroma zapisati še sporočilo prejšnje delavnice, za kar nam je zadnjič zmanjkalo časa.

Sledila je ogrevalna igra – učenci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta druga proti drugi tekmovali v tem, kdo bo naredil boljše gnezdo za jajce, ki je bilo privezano na stolu približno 30 cm od tal. Za samo izdelavo gnezda so imeli 1 minuto časa. Pri igri so se učenci zelo zabavali, pokazali pa so tudi nekaj tekmovalnosti. Zmagali sta obe skupini, kajti obema skupinama je uspelo naredili dovolj dobro gnezdo, da se jajce ni razbilo ob pristanku.

Po igri smo se posedli nazaj v krog in pričeli z pregledom domače naloge. Žal je kar veliko učencev na njo pozabilo, tisti, ki pa so jo imeli (prinesti so morali članke,pesmi,zgodbe,itd..v katerih so lahko prepoznali posledice pitja alkoholnih pijač), so bili pri nalogi tem zelo izvirni in zelo pridni. Eden izmed učencev je prinesel veliko pregovorov na temo alkohola, ki so bili zelo zanimivi in smo se ob njih vsi nasmejali.

Nato je sledila igra. Izmed učencev sta se javila 2 fanta in 2 punci (za sodelovanje so se odločili popolnoma prostovoljno).V prizoru, ki so ga uprizorili, so morali odigrati druščino,ki praznuje rojstni dan in čaka na še eno prijateljico (igrala jo je Maja-študentka), da bi skupaj odšli na koncert. Le-ta pride z veliko zamudo in močno vinjena. Pri samem uprizarjanju so se učenci, ki so igrali druščino zelo vživeli v svoje vloge in so bili zelo razočarani nad prihodom svoje prijateljice, ki je prišla vinjena. Bili so prav šokirani in pristno odigrali jezo v situaciji v kateri so bili.

V diskusiji, ki je sledila po igri, so se učenci zelo razgovorili. Pogovarjali smo se o tem, kako so prepoznali da je prijateljica, ki jo je druščina čakala, prišla na dogovorjeno mesto vinjena in kateri so še drugi znaki vinjenosti. Beseda je tekla tudi o tem, kako bi se oni sami počutili, če bi bili v takšni situaciji in kaj bi storili v takšnem primeru. Tukaj so bili odgovori kar presenetljivi, saj je velika večina učencev odgovorila, da bi vinjeno prijateljico raje varno pospremili do doma,ker bi se tako počutili veliko bolje, kot pa če bi jo pustili, da bi do doma odšla sama. Zadnja tema v diskusiji pa so bile posledice pitja alkoholnih pijač in razlaga pojma zasvojenosti. Tudi pri tej točki so nas učenci presenetili s svojimi odgovori, saj odkrito povedano nismo pričakovali, da so že tako zelo seznanjeni s tem, kaj je zasvojenost in kako do nje pride.

Na koncu smo še skupaj sestavili sporočilo današnje delavnice (ČE PREKOMERNO PIJEŠ ALKOHOL, LAHKO POSTANEŠ ZASVOJEN) ter razdelili navodila za domačo nalogo. Tokrat bodo učenci doma izdelali kocko, na katero bo vsak napisal nekaj o sebi (svoje dobre lastnosti, konjičke, svoje osebne podatke, lepe stvari, ki jih ima rad,…)

dodatek k 3. delavnici - anketa

ANKETA…«VAŠE MNENJE«

1. Kako si zadovoljen z današnjim druženjem? (Obkroži številko)

1 – ni bilo fajn

2 – je bilo za silo

3 – povprečno, nič posebnega

4 – bilo je ok, vendar je nekaj manjkalo

5 – bilo je super

2. Kaj ti je posebej dobrega ostalo v spominu?

3. Kaj ti je bilo najmanj všeč ali kaj bi spremenil?

4. Kako si zadovoljen z nami – študenti in z našim delom?

1- zelo slabo

2 - slabo

3 – dobro

4 – zelo dobro

5 – super

DELOVNI LIST

DOMAČA NALOGA

1. Kako izgleda vinjen človek? Naštejte čim več znakov, po katerih bi prepoznali, da je človek vinjen.

Nekaj slikovnih utrinkov z delavnic

Poročilo 2. delavnice

Otroci so ob našem prihodu hitro postavili stole v krog, nato smo se pozdravili in začeli uvodno oz. ogrejevalno igro;

Janja je povedala potek igre in smo z njo začeli. Ko smo bili postavljeni v krogu, jim nekaterim ni bilo jasno kako se bodo lahko drugemu usedli na kolena. Opazile smo, da je deklicam bilo malo neprijetno, ko so se morale fantom usesti na kolena, še posebej eni deklici, ki je imela oblečeno krilo. Bili so tudi presenečeni, kako se bomo me usedle na njihova krila, še posebej je bilo zanimivo, saj je ena deklica začudeno pogledala Janjo, ki je bila pred njo, saj je Janja zelo velika. Igro smo morali ponoviti in v tretjo nam je uspelo se vsem usesti na kolena in nato vstati. Igra jim je bila všeč, saj so se med njo zabavali in smejali.

Po igri smo šli na ponovitev pravil. Pravila so si vsi zapomnili in so jih tudi lepo po vrsti povedali.

Domačo nalogo so vsi naredili, kar smo videle iz listov, ki so nam jih prej dali, nato je vsak povedal vsaj en vzrok pitja, ki se spomni, da ga je napisal na list. Naštevali so najrazličnejše vzroke pitja alkohola, npr.: radovednost; da bi radi postali frajerji; zaradi težav; v pitju ljudje iščejo tolažbo; nekateri hočejo biti podobni prijateljem, ki že pijejo; jih drugi silijo v pitje alkohola; pivo je ceneje od 2 dcl soka;… Bile smo zelo presenečene kaj vse so se spomnili, da so vzroki pitja alkohola.

Špela je prebrala zgodbo. Zgodbo so vsi z zanimanjem poslušali. Na zastavljena vprašanja, ki so se navezovale na zgodbo so odgovarjali jedrnato, odgovore so povezovali z zgodbo(npr. Nina ni posegla po alkoholu, ker se je uprla, je videla po TV, da je škodljiv), iz zgodbe so naštevali vzroke pitja alkohola (radovednost Matjaža, hotel je poskusiti, ker je videl prijatelje iz soseske, ki ga pijejo, ko jim je dolgčas). Zelo pametno so razmišljali.

Nato smo povzeli kaj smo vse sedaj povedali, katere vzroke pitja smo našteli, potem pa smo vzroke pitja napisali na tablo. Nekatere vzroke smo skupaj preoblikovali, da so imeli smisel in da so bili čimbolj jasni ter preprosti (npr. pritisk vrstnikov, uporništvo), smo pa še nekatere dodali, ki so jih učenci še posebej večkrat omenili (npr. jeza, žalost, da bi bil frajer). Trditve so takoj povezali z ustreznim vzrokom, pri eni trditvi se med sabo niso strinjali in smo jim me nato nakazale pravi vzrok. Pri vsaki trditvi smo malo tudi komentirali zakaj se ne splača piti alkohola, smo navedli primere iz lastnih izkušenj. Pri vprašanju Zakaj se ne splača piti alkohola, so dajali zelo dobre argumente, npr. ker je škodljiv zdravju; potem ko se napiješ ne veš kaj delaš (ena deklica je povezala to s spolnostjo, da se lahko spustiš v spolne odnose in drugi dan ne veš za to); drugi dan imaš mačka, težave ne odpraviš z alkoholom, ampak se z njim še povečajo; doma imaš težave; pride do nasilja, pitje te ne dela odraslega, dolgčas lahko preženeš z različnimi hobiji, alkohol redi in tako ne odpraviš težave, če piješ zaradi tega, ker si debel in te drugi ne marajo. Pri tej debati niso bili tako zelo zgovorni, kaj pa so povedali pa so bila zelo dobra razmišljanja. Ugotovile smo, da so zelo pametni, še bolj kot smo pričakovale.

Ker še nam je ostalo nekaj časa, smo jih spraševale o tem Ali veste, da…?, ki smo si enih par trditev že v naprej pripravile. Tu pa je bil velik odziv, še posebej ko smo jim omenile kaj naj naredijo za domačo nalogo in kaj bo tema naslednje delavnice, saj so dobili raznorazne asociacije in so začeli pripovedovati o svojih slabih izkušnjah z vinjenim človekom ter o posledicah alkohola (npr. lahko povzročiš prometno nesrečo, pri spuščanju raket lahko drugega poškoduješ,…). Pri pripovedovanju o svojih izkušnjah so se zelo odprli in razgovorili, tako da smo jih že morale prekinjati, saj je bilo konec ure. Vse smo bile zelo presenečene, kako so se odprli in začeli pripovedovati svoje izkušnje in primere.

Dotatek k 2. delavnici

ALI STE VEDELI?

1)….da je večina ljudi, ki so odvisni od alkohola, poročenih, imajo službo ter družinske obveznosti in niso klateži

2) …da se količina alkohola v alkoholni pijači ne zmanjša, če se ji primeša brezalkoholna pijača (npr. kokakola, radenska, limonada…)

3)…da je poraba alkohola v Sloveniji zelo visoka (več kot 10 litrov čistega alkohola na prebivalca na leto ) in smo v primerjavi z drugimi državami na tem področju med vodilnimi državami…Žal!

To mislim, da bi bilo dobro povedat, kaj je čisti alkohol, če nismo že v prejšnji skupini, (no v naši mislim da smo, ko smo govorili o alkoholu ki ga uporabljajo v bolnišnicah, če se motim, me popravite…

4)…da je večina tistih, ki so odvisni od alkohola, začela piti zato, ker jim je bilo fajn zaradi dobrih izkušenj, ki pa so se kasneje sprevrgle v slabe, v trpljenje in odvisnost.

5) …da se zaradi čezmernega uživanja alkohola lahko zastrupiš, padeš v komo, se podhladiš (ker alkohol razširja žile), pride lahko do zastoja srca in v najhujših primerih celo do smrti.

ZATO…NE POZABI:

…če se bo slučajno kaj podobnega zgodilo komu izmed tvojih prijateljev, ukrepaj! Ne pusti ga obležati samega! Pokliči reševalce ali starše, obrni se na koga od odraslih!

Pomni:

…za vse več svojih dejanj in odločitev si odgovoren ti sam! To pomeni, da si odgovoren zase in za druge, ne glede na vplive drugih, okoliščine in morebitno zavajanje.

Pred vsako pomembno odločitvijo premisli o posledicah, potem se odloči tako, kot bo najbolje zate!

Za intermezzo: izvleček ugotovitev iz lanskoletnega projekta 'Sporočilo v steklenici'

Poraba alkohola v Sloveniji na prebivalca je najvišja med državami Evropske skupnosti. V povprečju vsak državljan, starejši od 15 let, v enem letu popije 103 litre piva, 41,5 litrov vina in 1 liter žganih pijač. Skoraj polovica osmošolcev je že bila pijana. Petnajst odstotkov dijakov prvih letnikov srednjih šol je pijanih vsaj enkrat mesečno. Pri otrocih, ki začnejo piti alkohol pred 15. letom starosti, se 4-krat pogosteje razvije zasvojenost z alkoholom kot pri osebah, ki so začele piti po 20. letu starosti.

Poročilo 1. delavnice

"Prvi delavnici smo izvajali v torek, 27.2.2007 od 7.10 do 7.55 ure zjutraj. Najprej smo imeli kratko srečanje z razredničarkama obeh šestih razredov. Janja je zelo na kratko predstavila naše delavnice, nato pa smo odšli v razrede.
Začele smo s predstavitvijo, učenci so pozorno poslušali, sodelovali, najbolj pa smo bile presenečene nad njihovo zainteresiranostjo delavnic, ko smo jih vprašale, če so pripravljeni z nami sodelovati, so vsi z navdušenjem zaklicali: »Jaaa.«
Sledila so pravila delavnic, kjer sem opazila njihovo osredotočeno pozornost na dano nalogo, sodelovanje in njihov trud pri pisanju pravil na plakat.
Najbolj so se vživeli v igro »sadna kupa«, bili so sproščeni, prisotno je bilo veliko smeha, zabave, predvsem pa smo se končno dobro prebudili. Zelo zanimiv jim je bil »multipraktik«, ko smo ga »vklopili« so se razživeli še bolj, in vse je bilo še bolj zabavno.
Po končani igri je sledil glavni del delavnic, kjer smo se pogovarjali o alkoholu. Bilo je kar nekaj zanimivih asociacij na besedo alkohol. Npr. igro so povezali z alkoholom in ena učenka je dejala, da se pijanemu človeku tako vrti, kot se je nam pri vključenemu »multipraktiku«, potem, da je bolje če ješ sadje, kot pa piješ alkohol, da se pijanemu človeku vrti, se maje, težko hodi, lahko bruha, smrdi, boli ga glava, da pijan človek ne more vozit, če piješ mlad se lahko alkohola navadiš in postaneš odvisen.
Zanimiv komentar na vprašanje, zakaj mladi pijejo je učenka odgovorila, da zato ker so »frajerji«.

Oblikovali smo tudi sporočilo delavnice, ki se glasi: Zakaj alkohol škoduje zdravju?
Učenci so bili ob pogovoru zelo pasivni, zadržani, pomembno je bilo naše spodbujanje. Opazila sem njihovo olikano komunikacijo – preden je kdo želel kaj povedati, je dvignil roko in počakal, da smo mu dali prostor za njegove komentarje.
Na koncu smo jim povedale še predlog, da bi se lahko na kateri delavnici tudi snemali in so predloga v večini kar razveselili in se strinjali, da poizkusimo."

Prehod k delavnicam

V naslednjih spletnikih bomo predstavili delavnice, kot smo jih sestavili; torej njihovo vsebino in način izvedbe. Po vsaki delavnici pa bomo objavili tudi poročilo, ki pa bo samo z enega oddelka šestega razreda. Kot je verjetno jasno, so se enake delavnice odvijale v obeh.

Še pred objavo prve delavnice, pa je pomembno, da opozorimo na dogovor, katerega smo z otroci sklenili in na pravila, ki so pomemben sestavni del vsake delavnice.
Dogovor je bil na prvi delavnici jasno izrečen in vsak otrok je moral povedati, da se strinja s sodelovanjem v tej in vseh nadaljnjih delavnicah. Nestrinjanja ni bilo.
Pravila pa so bila naslednja:

1. Namen naših delavnic in druženj ni ocenjevanje, ampak spoznati različne izkušnje in spoznanja, ki nam lahko koristijo v vsakdanjem življenju.
PRAVILO: Se ne ocenjujemo!

2. V naših delavnicah je zaželjeno aktivno sodelovanje, kar pomeni, da sodelujemo tako, da pozorno poslušano, postavljamo vprašanja, povemo svoja mnenja, izkušnje…
PRAVILO: Aktivno sodelujemo!

3. Medtem, ko drugi govorijo jih pozorno poslušamo in jih ne prekinjamo.
PRAVILO: Med govorjenjem se ne prekinjamo!

4. Če kdo v določenem trenutku ne želi sodelovati, pove, da predaja besedo drugim.
PRAVILO: Predamo besedo drugim!

5. Da bi bolje potekala naša medsebojna komunikacija – saj se je lažje pogovarjati, če nekoga gledamo oz. če si sedimo nasproti – bomo sedeli v krogu.
PRAVILO: Sedimo v krogu!

6. Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje.
PRAVILO: Pravica izraziti svoje mnenje!

7. PRAVILO: Se ne posmehujemo!

8. Med potekom delavnice ne klepetamo in šepetamo.
PRAVILO: Ne klepetamo!

Poročilo uvodnega predstavitvenega sestanka s starši šestošolcev OŠ Matija Čop, Kranj (13.2.2007)

"Na šolo smo šli Gregor, Blaž, Denis, Iztok, Natalija in Janja. Pred roditeljskem sestankom s starši smo imeli krajši sestanek s tamkajšnjo socialno delavko. Želela je predvsem izvedeti, kako bomo staršem predstavili naš projekt, ker so starši zelo občutljivi in če bi rekli kaj narobe bi lahko hitro zavrnili predlog. Razložili smo ji, kako mislimo pristopiti do staršev in da jih v glavnem želimo povabiti k sodelovanju. Socialna delavka je povedala, da se ji zdi projekt zelo pozitiven in da misli, da bo večina staršev pristala v sodelovanje.

Potem smo šli v dvorano, kjer so se posedli starši. Ravnateljica nas je predstavila in na hitro povedala, kaj pravzaprav želimo. Povedala je tudi, da bo projekt na šoli nadzorovala šolska socialna delavka. Potem je le-ta povedala še par besed o projektu in nas povabila, da se sami predstavimo. Janja in Natalija so na sestanku samo opazovale odzive staršev in sta sedli v zadnje vrste predavalnice. Natalija je tudi razdelila kratek opis projekta vsakemu staršu. Blaž je začel s predstavitvijo projekta. Povedal je vse bistvene podatke o projektu, potem pa je starše nagovoril tudi Gregor. Po kratkem uvodu so sledila vprašanja staršev. Prvo vprašanje je bilo, kdaj delavnice organizirali in ravnateljica je odgovorila, da bodo potekale vsak torek, šestkrat zapored, na pred-uri. Naslednje vprašanje je bilo, kaj se zgodi, če bi se njihovi otroci udeležili delavnic, pa jim ne bi bile všeč. Ali bi bilo to potem za njih obvezno ali bi lahko nehali hoditi? Blaž je odgovoril, da so delavnice seveda prostovoljne in ne želimo nikogar prisiliti v njih. Starši so tudi pokazali zanimanje za rezultate. Zanimalo jih je ali jim nameravamo ob koncu podati tudi kakšno ustno poročilo o rezultatih delavnic. Povedali smo jim, da bo to seveda možno. Zanimalo jih je tudi ali otroci že kaj vedo o teh delavnicah. Tu je ravnateljica razložila, da najprej potrebujemo njihovo dovoljenje za delo z otroci, saj jim ne želimo vnaprej govoriti, da bomo nekaj izvedli, potem pa tega mogoče ne bi bilo možno narediti. Oglasil se je tudi en oče, ki ga je skrbelo, zakaj bomo delali ravno z njihovimi otroci, zdelo se mu je, da so premladi. Ko je spregovoril je imel tudi malo napadalen ton na katerega se je tudi ravnateljica zelo direktno odzvala. Jasno je povedala, da je njihova odločitev ali bodo njihovi otroci v tem sodelovali in da nikogar ne silimo. Na tem mestu se je tudi razvila debata o delu s 6-imi razredi. Povedali smo zakaj smo mnenja, da je 6. razred najbolj primeren in kakšne so izkušnje z delom v delavnicah preko Inštituta Antona Trstenjaka. Razložili smo tudi, da smo skrbno načrtovali delavnice in da se zavedamo, da ne smemo nikakor dati napačnega vtisa – promocije alkohola.

Oglasila se je tudi ena mamica, ki je zelo podprla naš projekt. Rekla je, da se ji zdi zelo dobrodošel, nedirekten pristop in da se ji zdi prav, da delamo z otroci te starosti, ker pri 16-ih jih ne bomo mogli držati za roko.
Pojavilo se je tudi vprašanje zakaj smo se odločili ravno za alkohol, saj so tudi druge droge okrog nas. Blaž je povedal, da je alkoholizem najbolj razširjena vrsta zasvojenosti.
Ena mamica je imela tudi pripombo, da zelo veliko otrok živi ob alkoholiku in niti ne pozna drugega življenja in potem tudi sam zaide v to. Ta gospa je veliko komentarjev dala tudi potiho drugi mamici, ki je sedela poleg nje. Med drugim je rekla tudi, da bi bilo zelo pametno delati na trdnih stališčih z otroci, da se bodo lahko uprli alkoholu tudi če bodo vsi njihovi prijatelji pili in jih silili.
Neka druga gospa je tudi dodala, da to bolezen lahko najlažje prekrijemo za dolgo časa.

Starši so tudi povedali, da je problem v tem, da se mladi sploh ne znajo zabavati brez alkohola in bi bilo potrebno delati tudi na tem.
Na koncu se je oglasila tudi gospa, ki je rekla, da zelo podpira naš projekt in ga pozdravlja.

Staršem smo tudi povedali, da imamo možnost za njih organizirati kakšno predavanje o temah, ki jih sami želijo in jih zanimajo in tudi na to so se dobro odzvali.

V splošnem je bil odziv zelo dober, starši so bili zainteresirani in nas bodo tudi držali za besedo, da bomo organizirali predavanje in jim poročali o rezultatih. Biti moramo zelo pazljivi, da tega njihovega zaupanja ne bomo izneverili.

Proti koncu naše predstavitve je socialna delavka razdelila soglasja in kdor je želel, je podpisal, lahko pa so jih tudi odnesli domov ali jih pustili na mizi.

Po srečanju s starši smo imeli še sestanek z ravnateljico, socialno delavko in prof. Pavlo. Prof. Pavla je zamujala zato smo se z ravnateljico veliko časa pogovarjali o drugih zanimiv temah. Kar se tiče projekta, smo ugotovili, da je soglasje podpisalo 30 staršev, nekaj jih ni podpisalo, nekateri bodo doma še razmislili, nekateri pa tudi niso bili prisotni na roditeljskem sestanku in jim bodo informacije posredovale razredničarke. Ravnateljica nam je povedala, da bomo imeli delavnice vsak torek zjutraj, ob 07.10. Šestkrat zaporedoma. Izvajali jih bomo v obeh oddelkih šestega razreda vzporedno, šola nam bo zagotovila prostore.

Prva delavnica bo potekala 27. 2. 2007, druga delavnica 6. 3. 2007, tretja delavnica 13. 3. 2007, četrta delavnica 20. 3. 2007, peta delavnica 27. 3. 2007 in šesta delavnica 3. 4. 2007.

10. 4. 2007 bomo za starše organizirali predavanje in jim hkrati tudi na kratko (15-20 min) poročali o rezultatih dela z otroci.

V kratkem bodo izvajalci delavnic v Kranju imeli tudi sestanek z razredničarkama šestih razredov, da ju seznanimo s projektom in delavnicami."

Sodelujoči v projektu

Člani projekta:

Gregor Podkrajšek, Tadej Štaher, Maja Kukovec, Blaž Švab, Špela Sitar, Natalija Pristavec, Bojana Ljubec, Tamara Adam, Irena Filipič, Kristina Podlesnik, Denis Leš, Iztok Mrak, Suzana Fridl, Polonca Leskovar, Janja Požun.

Strokovnjaki, ki so nam v pomoč:

- mag Pavla Rapoša Tajnšek (mentorica)
- dr. Marko Kolšek
- Ksenija Ramovš
- mag. Simona Žnidarec Demšar

Koncept projekta

Kratka predstavitev

V projektu 'Moja odločitev' smo vključeni študentje 4. letnika Fakultete za socialno delo, Univerza v Ljubljani, pod mentorstvom mag. Pavle Rapoša Tajnšek. V projektu sodeluje 15 študentov z jasno razdeljenimi vlogami in nalogami. Za ta projekt smo se prostovoljno združili v okviru obvezne študijske dejavnosti, ki jo poimenujemo 'akcijski projekt' pri predmetu 'skupnostno socialno delo'.

'Moja odločitev' je preventivni projekt in je nekako nadaljevanje že več časa trajajočega projekta 'Sporočilo v steklenici', ki je aktualno meseca novembra. Namen projekta je ozaveščanje ljudi o manj tveganem pitju alkohola, o posledicah alkoholizma na fizični, psihični in socialni sferi človeka. Zaradi pozitivnega odziva pri delu na stojnicah in na podlagi pridobljenih komentarjev mimoidočih, smo se odločili, da bi bolj poglobljeno izvedli svoj projekt, ki pa ne bi bil baziran toliko na ideji ozaveščanja o tveganem pitju alkoholnih pijač, ampak predvsem na urjenju socialnih veščin, pozitivne samopodobe, spodbujanja asertivnega načina življenja. Ker pa izhajamo iz koncepta skupnostnega in participatornega dela z uporabniki, smo se odločili, da bi v projekt poleg otrok vključili tudi starše.

Opredelitev projekta in našega dela

Vizija:

Ozavestiti osnovnošolce o posledicah tveganega pitja alkoholnih pijač ter jih usmerjati v pridobivanje asertivnosti, v postavljanje meja ter jih naučiti reči 'ne' alkoholu.

Cilji:

Kontinuirano delo z osnovnošolci 6. razreda v obliki delavnic – delavnice so usmerjene v asertinost otrok, v povezavi s tematiko alkoholizma. Poudarek je na participaciji, aktivnosti otrok v delavnicah. V izogib promociji alkohola, smo se v delavnicah usmerili v interaktivno delovanje, ki pa se bo še vedno naslanjalo na našo tematiko. Da bi imele delavnice večji učinek, so oblikovane tako, da si vsebinsko sledijo - v načrtu imamo od 5 do 6 delavnic. Delali bi torej samo s 6. razredi, saj je ta generacija otrok ravno na prehodu v adolescenco in je zato, po mnenju strokovnjakov, ravno z njimi delo na našo tematiko najbolj učinkovito, saj so v obdobju življenja, kjer se njihova identiteta najhitreje oblikuje. Velja omeniti, da se zgledujemo po delavnicah, ki se izvajajo, sicer z generacijo petošolcev, na Inštitutu Anton Trstenjak.

Staršem in razredničarkama smo študentje na roditeljskem sestanku na kratko predstavili namen, vizijo, cilje in vsebino našega projekta dela z otroki. Od staršev smo pridobili soglasje in jih hkrati povabili k sodelovanju in participaciji, saj menimo, da so zelo pomemben subjekt v življenju lastnih otrok in pri oblikovanju njihove identitete, vrednot in življenjskih ciljev. Poskušali smo jih vzpodbudili k lastnemu razmišljanju o problematiki ter jih zaprosili za podelitev mnenj in izkušenj. Poskušamo ozavestiti pomembnost medgeneracijskega sodelovanja. Prav tako pa smo ponudili možnost, da organiziramo kakšno predavanje na izbrano temo. Odziv je bil pozitiven, zato bomo predavanje organizirali. Oprti smo za vse predloge staršev na temo preventivnega dela proti škodljivem pitju alkohola pri otrocih in mladini.

Metode in tehnike dela:

Pri našem delu se opiramo na metode socialno kulturnega dela, skupnostnega dela (vzpodbujanje medgeneracijskega sodelovanja), skupinsko delo - spodbujanje skupinske dinamike; interaktivno metodo dela z mladimi, metode krepitve moči; uporabljali pa bomo tudi informiranje, diskusijo, diskusijske skupine, igranje vlog, trening asertivnosti, vključevanje pomembnih drugih (strokovnjakov) itd.

Časovna razporeditev dela:

Delo s starši: februar 2007: (uvodno) srečanje, diskusijska skupina, da predstavimo naš projekt ter pridobimo soglasje za delo z otroci, od izraženem zanimanju kasneje še nadaljnje delo

Delo z otroki: od februarja do aprila vsak teden, skupno od 5 do 6 srečanj (delavnic). Trajanje ene delavnice je 45 minut.