Poročilo 4. delavnice

Delavnico smo izvajali v torek 27.3.2007, od 7.10 do 7.55 ure.

Zjutraj smo z delavnico začeli isto kot že na vsaki prej, z ogrevalno igrico..

1. Potekala je tako, da je en učenec/učenka odšla iz razreda, medtem mu je sošolec/sošolka skril žogico nekje v razredu,.Nato je učenec, ki je bil zunaj, moral poiskati žogico.

Mi smo ga usmerjali z besedami »vroče, hladno, mrzlo«, ter tako s skupinskim sodelovanjem pripeljali do žogice. Igrica je bila učencem zelo všeč, zato smo jo ponovili tri krat. Namen igrice je bil vzpodbuditi skupinsko sodelovanje.

2. Po igrici smo ponovili pravila, enako kot zadnjič, z žogico. Ker smo zadnjič imeli malo težav pri vzpostavljanju discipline in tišine, smo po koncu ponovitve pravil dodali oziroma je povedala Špela, da se bomo vsi teh pravil držali tudi danes skozi potek delavnice se je izkazalo, da smo danes imeli podobne težave, vendar nam je z poudarjanjem pravil in opozorilom nekaterim učencem, uspelo vzpostaviti tišino.

3. V osrednjem delu delavnice, ki se je nanašal na temo »Bodi to kar si!«, smo najprej pogledali domačo nalogo »svoje kocke« dobrih lastnosti, hobijev in želje za prihodnost. Vsak je iz te svoje kock povedal vsaj eno svojo lastnost, željo, cilj,… Pri tem so nas učenci kar presenetili, povedali so veliko stvari o sebi, npr: najprej svoje ime in datum rojstva, nekaj o družini, če imajo brata/sestro. Nekaj zanimivih idej je bilo o svoji prihodnosti, npr. imeti največjo konjenišnico na svetu, igrati v NBA ligi, postati veterinarka ter imeti azil za pse, vpisati se na škofijsko gimnazijo, itd.

4. Po pregledu naloge je sledila kratka dramska uprizoritev – Polona in Špela o načinu za pritegnitev pozornosti.

Polonca je igrala pozitivno osebo in s tem pozitivne načine za pritegnitev pozornosti, Špela pa je igrala negativno osebo in s tem negativne načine za pritegnitev pozornosti.

Odzivi učencev na igrico so bili, da je Polona prijazna, vesela, govori v veselem tonu, pove kaj vse počne in želi tudi Špelo pritegniti v športne aktivnosti. Špela pa je nesramna, ni ji všeč, da se je Polona usedla zraven nje, izkorišča sošolka za zapiske, majčka in pijača je pomembnejša od predavanja.

Janja jih je vprašala, kakšni so še drugi pozitivni načini za pritegnitev pozornosti: da si prijazen, drugemu v stiski pomagaš, da si vesel, se ukvarjaš s hobiji, ki te veselijo. Vprašala jih je tudi kateri načini so boljši. Pogovarjali smo se o tem, da definitivno tisti pozitivni, da tudi v drugih ljudeh iščeš pozitivne lastnosti ter, da slediš svojim ciljem in željam, ki smo jih navedli pri domači nalogi.

5. Sporočilo smo oblikovali skupaj, ki se glasi: »Pri drugih ljudeh išči pozitivne lastnosti«

Težje je vzpostavljati mir, tišino, preprečiti šepetanje v razredu, vendar kljub temu zanimanje za delo na delavnici ni drastično upadlo, učenci še sodelujejo, so aktivni. Delati moramo v smeri njihove motivacije in interesov.

Poročilo 3. delavnice

Delavnico smo izvajali v torek, 13.3.2007, od 7.10 do 7.55.

Ko smo prišli v razred so učenci že postavljali stole v krog, za malce več energije smo jim razdelili čokoladice, potem smo počakali, da so vsi prišli v razred in potem začeli z delavnico. Najprej smo skupaj morali ugotoviti oziroma zapisati še sporočilo prejšnje delavnice, za kar nam je zadnjič zmanjkalo časa.

Sledila je ogrevalna igra – učenci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta druga proti drugi tekmovali v tem, kdo bo naredil boljše gnezdo za jajce, ki je bilo privezano na stolu približno 30 cm od tal. Za samo izdelavo gnezda so imeli 1 minuto časa. Pri igri so se učenci zelo zabavali, pokazali pa so tudi nekaj tekmovalnosti. Zmagali sta obe skupini, kajti obema skupinama je uspelo naredili dovolj dobro gnezdo, da se jajce ni razbilo ob pristanku.

Po igri smo se posedli nazaj v krog in pričeli z pregledom domače naloge. Žal je kar veliko učencev na njo pozabilo, tisti, ki pa so jo imeli (prinesti so morali članke,pesmi,zgodbe,itd..v katerih so lahko prepoznali posledice pitja alkoholnih pijač), so bili pri nalogi tem zelo izvirni in zelo pridni. Eden izmed učencev je prinesel veliko pregovorov na temo alkohola, ki so bili zelo zanimivi in smo se ob njih vsi nasmejali.

Nato je sledila igra. Izmed učencev sta se javila 2 fanta in 2 punci (za sodelovanje so se odločili popolnoma prostovoljno).V prizoru, ki so ga uprizorili, so morali odigrati druščino,ki praznuje rojstni dan in čaka na še eno prijateljico (igrala jo je Maja-študentka), da bi skupaj odšli na koncert. Le-ta pride z veliko zamudo in močno vinjena. Pri samem uprizarjanju so se učenci, ki so igrali druščino zelo vživeli v svoje vloge in so bili zelo razočarani nad prihodom svoje prijateljice, ki je prišla vinjena. Bili so prav šokirani in pristno odigrali jezo v situaciji v kateri so bili.

V diskusiji, ki je sledila po igri, so se učenci zelo razgovorili. Pogovarjali smo se o tem, kako so prepoznali da je prijateljica, ki jo je druščina čakala, prišla na dogovorjeno mesto vinjena in kateri so še drugi znaki vinjenosti. Beseda je tekla tudi o tem, kako bi se oni sami počutili, če bi bili v takšni situaciji in kaj bi storili v takšnem primeru. Tukaj so bili odgovori kar presenetljivi, saj je velika večina učencev odgovorila, da bi vinjeno prijateljico raje varno pospremili do doma,ker bi se tako počutili veliko bolje, kot pa če bi jo pustili, da bi do doma odšla sama. Zadnja tema v diskusiji pa so bile posledice pitja alkoholnih pijač in razlaga pojma zasvojenosti. Tudi pri tej točki so nas učenci presenetili s svojimi odgovori, saj odkrito povedano nismo pričakovali, da so že tako zelo seznanjeni s tem, kaj je zasvojenost in kako do nje pride.

Na koncu smo še skupaj sestavili sporočilo današnje delavnice (ČE PREKOMERNO PIJEŠ ALKOHOL, LAHKO POSTANEŠ ZASVOJEN) ter razdelili navodila za domačo nalogo. Tokrat bodo učenci doma izdelali kocko, na katero bo vsak napisal nekaj o sebi (svoje dobre lastnosti, konjičke, svoje osebne podatke, lepe stvari, ki jih ima rad,…)

Poročilo 1. delavnice

"Prvi delavnici smo izvajali v torek, 27.2.2007 od 7.10 do 7.55 ure zjutraj. Najprej smo imeli kratko srečanje z razredničarkama obeh šestih razredov. Janja je zelo na kratko predstavila naše delavnice, nato pa smo odšli v razrede.
Začele smo s predstavitvijo, učenci so pozorno poslušali, sodelovali, najbolj pa smo bile presenečene nad njihovo zainteresiranostjo delavnic, ko smo jih vprašale, če so pripravljeni z nami sodelovati, so vsi z navdušenjem zaklicali: »Jaaa.«
Sledila so pravila delavnic, kjer sem opazila njihovo osredotočeno pozornost na dano nalogo, sodelovanje in njihov trud pri pisanju pravil na plakat.
Najbolj so se vživeli v igro »sadna kupa«, bili so sproščeni, prisotno je bilo veliko smeha, zabave, predvsem pa smo se končno dobro prebudili. Zelo zanimiv jim je bil »multipraktik«, ko smo ga »vklopili« so se razživeli še bolj, in vse je bilo še bolj zabavno.
Po končani igri je sledil glavni del delavnic, kjer smo se pogovarjali o alkoholu. Bilo je kar nekaj zanimivih asociacij na besedo alkohol. Npr. igro so povezali z alkoholom in ena učenka je dejala, da se pijanemu človeku tako vrti, kot se je nam pri vključenemu »multipraktiku«, potem, da je bolje če ješ sadje, kot pa piješ alkohol, da se pijanemu človeku vrti, se maje, težko hodi, lahko bruha, smrdi, boli ga glava, da pijan človek ne more vozit, če piješ mlad se lahko alkohola navadiš in postaneš odvisen.
Zanimiv komentar na vprašanje, zakaj mladi pijejo je učenka odgovorila, da zato ker so »frajerji«.

Oblikovali smo tudi sporočilo delavnice, ki se glasi: Zakaj alkohol škoduje zdravju?
Učenci so bili ob pogovoru zelo pasivni, zadržani, pomembno je bilo naše spodbujanje. Opazila sem njihovo olikano komunikacijo – preden je kdo želel kaj povedati, je dvignil roko in počakal, da smo mu dali prostor za njegove komentarje.
Na koncu smo jim povedale še predlog, da bi se lahko na kateri delavnici tudi snemali in so predloga v večini kar razveselili in se strinjali, da poizkusimo."

Prehod k delavnicam

V naslednjih spletnikih bomo predstavili delavnice, kot smo jih sestavili; torej njihovo vsebino in način izvedbe. Po vsaki delavnici pa bomo objavili tudi poročilo, ki pa bo samo z enega oddelka šestega razreda. Kot je verjetno jasno, so se enake delavnice odvijale v obeh.

Še pred objavo prve delavnice, pa je pomembno, da opozorimo na dogovor, katerega smo z otroci sklenili in na pravila, ki so pomemben sestavni del vsake delavnice.
Dogovor je bil na prvi delavnici jasno izrečen in vsak otrok je moral povedati, da se strinja s sodelovanjem v tej in vseh nadaljnjih delavnicah. Nestrinjanja ni bilo.
Pravila pa so bila naslednja:

1. Namen naših delavnic in druženj ni ocenjevanje, ampak spoznati različne izkušnje in spoznanja, ki nam lahko koristijo v vsakdanjem življenju.
PRAVILO: Se ne ocenjujemo!

2. V naših delavnicah je zaželjeno aktivno sodelovanje, kar pomeni, da sodelujemo tako, da pozorno poslušano, postavljamo vprašanja, povemo svoja mnenja, izkušnje…
PRAVILO: Aktivno sodelujemo!

3. Medtem, ko drugi govorijo jih pozorno poslušamo in jih ne prekinjamo.
PRAVILO: Med govorjenjem se ne prekinjamo!

4. Če kdo v določenem trenutku ne želi sodelovati, pove, da predaja besedo drugim.
PRAVILO: Predamo besedo drugim!

5. Da bi bolje potekala naša medsebojna komunikacija – saj se je lažje pogovarjati, če nekoga gledamo oz. če si sedimo nasproti – bomo sedeli v krogu.
PRAVILO: Sedimo v krogu!

6. Vsak ima pravico izraziti svoje mnenje.
PRAVILO: Pravica izraziti svoje mnenje!

7. PRAVILO: Se ne posmehujemo!

8. Med potekom delavnice ne klepetamo in šepetamo.
PRAVILO: Ne klepetamo!

Poročilo uvodnega predstavitvenega sestanka s starši šestošolcev OŠ Matija Čop, Kranj (13.2.2007)

"Na šolo smo šli Gregor, Blaž, Denis, Iztok, Natalija in Janja. Pred roditeljskem sestankom s starši smo imeli krajši sestanek s tamkajšnjo socialno delavko. Želela je predvsem izvedeti, kako bomo staršem predstavili naš projekt, ker so starši zelo občutljivi in če bi rekli kaj narobe bi lahko hitro zavrnili predlog. Razložili smo ji, kako mislimo pristopiti do staršev in da jih v glavnem želimo povabiti k sodelovanju. Socialna delavka je povedala, da se ji zdi projekt zelo pozitiven in da misli, da bo večina staršev pristala v sodelovanje.

Potem smo šli v dvorano, kjer so se posedli starši. Ravnateljica nas je predstavila in na hitro povedala, kaj pravzaprav želimo. Povedala je tudi, da bo projekt na šoli nadzorovala šolska socialna delavka. Potem je le-ta povedala še par besed o projektu in nas povabila, da se sami predstavimo. Janja in Natalija so na sestanku samo opazovale odzive staršev in sta sedli v zadnje vrste predavalnice. Natalija je tudi razdelila kratek opis projekta vsakemu staršu. Blaž je začel s predstavitvijo projekta. Povedal je vse bistvene podatke o projektu, potem pa je starše nagovoril tudi Gregor. Po kratkem uvodu so sledila vprašanja staršev. Prvo vprašanje je bilo, kdaj delavnice organizirali in ravnateljica je odgovorila, da bodo potekale vsak torek, šestkrat zapored, na pred-uri. Naslednje vprašanje je bilo, kaj se zgodi, če bi se njihovi otroci udeležili delavnic, pa jim ne bi bile všeč. Ali bi bilo to potem za njih obvezno ali bi lahko nehali hoditi? Blaž je odgovoril, da so delavnice seveda prostovoljne in ne želimo nikogar prisiliti v njih. Starši so tudi pokazali zanimanje za rezultate. Zanimalo jih je ali jim nameravamo ob koncu podati tudi kakšno ustno poročilo o rezultatih delavnic. Povedali smo jim, da bo to seveda možno. Zanimalo jih je tudi ali otroci že kaj vedo o teh delavnicah. Tu je ravnateljica razložila, da najprej potrebujemo njihovo dovoljenje za delo z otroci, saj jim ne želimo vnaprej govoriti, da bomo nekaj izvedli, potem pa tega mogoče ne bi bilo možno narediti. Oglasil se je tudi en oče, ki ga je skrbelo, zakaj bomo delali ravno z njihovimi otroci, zdelo se mu je, da so premladi. Ko je spregovoril je imel tudi malo napadalen ton na katerega se je tudi ravnateljica zelo direktno odzvala. Jasno je povedala, da je njihova odločitev ali bodo njihovi otroci v tem sodelovali in da nikogar ne silimo. Na tem mestu se je tudi razvila debata o delu s 6-imi razredi. Povedali smo zakaj smo mnenja, da je 6. razred najbolj primeren in kakšne so izkušnje z delom v delavnicah preko Inštituta Antona Trstenjaka. Razložili smo tudi, da smo skrbno načrtovali delavnice in da se zavedamo, da ne smemo nikakor dati napačnega vtisa – promocije alkohola.

Oglasila se je tudi ena mamica, ki je zelo podprla naš projekt. Rekla je, da se ji zdi zelo dobrodošel, nedirekten pristop in da se ji zdi prav, da delamo z otroci te starosti, ker pri 16-ih jih ne bomo mogli držati za roko.
Pojavilo se je tudi vprašanje zakaj smo se odločili ravno za alkohol, saj so tudi druge droge okrog nas. Blaž je povedal, da je alkoholizem najbolj razširjena vrsta zasvojenosti.
Ena mamica je imela tudi pripombo, da zelo veliko otrok živi ob alkoholiku in niti ne pozna drugega življenja in potem tudi sam zaide v to. Ta gospa je veliko komentarjev dala tudi potiho drugi mamici, ki je sedela poleg nje. Med drugim je rekla tudi, da bi bilo zelo pametno delati na trdnih stališčih z otroci, da se bodo lahko uprli alkoholu tudi če bodo vsi njihovi prijatelji pili in jih silili.
Neka druga gospa je tudi dodala, da to bolezen lahko najlažje prekrijemo za dolgo časa.

Starši so tudi povedali, da je problem v tem, da se mladi sploh ne znajo zabavati brez alkohola in bi bilo potrebno delati tudi na tem.
Na koncu se je oglasila tudi gospa, ki je rekla, da zelo podpira naš projekt in ga pozdravlja.

Staršem smo tudi povedali, da imamo možnost za njih organizirati kakšno predavanje o temah, ki jih sami želijo in jih zanimajo in tudi na to so se dobro odzvali.

V splošnem je bil odziv zelo dober, starši so bili zainteresirani in nas bodo tudi držali za besedo, da bomo organizirali predavanje in jim poročali o rezultatih. Biti moramo zelo pazljivi, da tega njihovega zaupanja ne bomo izneverili.

Proti koncu naše predstavitve je socialna delavka razdelila soglasja in kdor je želel, je podpisal, lahko pa so jih tudi odnesli domov ali jih pustili na mizi.

Po srečanju s starši smo imeli še sestanek z ravnateljico, socialno delavko in prof. Pavlo. Prof. Pavla je zamujala zato smo se z ravnateljico veliko časa pogovarjali o drugih zanimiv temah. Kar se tiče projekta, smo ugotovili, da je soglasje podpisalo 30 staršev, nekaj jih ni podpisalo, nekateri bodo doma še razmislili, nekateri pa tudi niso bili prisotni na roditeljskem sestanku in jim bodo informacije posredovale razredničarke. Ravnateljica nam je povedala, da bomo imeli delavnice vsak torek zjutraj, ob 07.10. Šestkrat zaporedoma. Izvajali jih bomo v obeh oddelkih šestega razreda vzporedno, šola nam bo zagotovila prostore.

Prva delavnica bo potekala 27. 2. 2007, druga delavnica 6. 3. 2007, tretja delavnica 13. 3. 2007, četrta delavnica 20. 3. 2007, peta delavnica 27. 3. 2007 in šesta delavnica 3. 4. 2007.

10. 4. 2007 bomo za starše organizirali predavanje in jim hkrati tudi na kratko (15-20 min) poročali o rezultatih dela z otroci.

V kratkem bodo izvajalci delavnic v Kranju imeli tudi sestanek z razredničarkama šestih razredov, da ju seznanimo s projektom in delavnicami."