Na spodnjem linku je na voljo naše končno poročilo o akcijskem projektu 'Moja odločitev' (brez prilog!).
Upam, da si ga boste prebrali in morebiti tudi komentirali! To bi bilo zelo dobrodošlo.
Link: http://www.sendspace.com/file/5qx5ww
Hvala.
četrtek, 10. maj 2007
Analiza anket staršev in delavcev šole (o našem projektu)
1. Starši
Rešenih smo dobili nazaj 24 anket; izvleček:
2. Delavci šole
Rešeni smo dobili 2 anketi; izvleček:
Rešenih smo dobili nazaj 24 anket; izvleček:
1.) Prosimo vas, če lahko ocenite zadovoljstvo z našim delom na delavnicah. (obkrožite) (zelo dobro = 5), (zelo slabo = 1)
1 2 3 4 5
- 23 anket je bilo ocenjenih z oceno odlično 5
- 1 anketa pa je bila ocenjena s prav dobro 4
2.) Ali vam je vaš otrok kadarkoli v času izvajanja delavnic, podal kakršnokoli povratno informacijo v zvezi z našim projektom (bodisi pozitivno ali negativno)? (obkrožite)
DA NE
- 23 anket je bilo obkroženih z DA
- 1 anketa je bila obkrožena z NE
3.) V nekaj stavkih nam zaupajte vaš pogled na samo idejo in izvedbo projekta »Moja odločitev«?
- Ideja in izvedba se mi je zdela zelo primerna. Predlagam izvedbo projekta v daljšem časovnem obdobju (vsaj 1 polletje). Hvala vsem in čestitam za pobudo, voljo in entuziazem. Pa zgodnje vstajanje!!!
- Pozdravljam jo in vam želim še naprej veliko uspeha in entuziazma pri študiju in delu.
- Projekt ocenjujem pozitivno. Naši otroci so v tistih začetnih »nevarnih« letih, ali se take delavnice odvijajo tudi pri otrocih ki so že zakorakali v sredino »nevarnih« let?
- Super, potrebujemo še več takšnih in podobnih projektov.
- Zelo dobro in poučno.
- Enkratno - super.
- Zelo pohvalno, ker otroci lažje sprejemajo nauke in nasvete mladih.
- Odlična ideja za to starost. Čimprej tembolj pade na plodna tla. Upam, da se bodo znali obvarovati »prijateljev« ki se opijajo!
- Čim več takšnih delavnic.
- Zelo pozitivno, menim, da lahko samo z skupnim delom starši – šola odvrnemo otroke od teh stvari.
- Odlična ideja.
- Me veseli, da ste predstavili otrokom zasvojenosti od alkohola; o vaši ideji.
- Zelo primerna tema. Skupaj vključit starše in otroke.
- Zelo primerna.
- Spoznanje – kakšen vpliv ima alkohol.
- Zelo poučno do otrok.
- Zanimiv projekt dobro izveden je moje mnenje – glede na to, da poznam področje odvisnosti od alkohola v Slo. menim, da je premalo zadev usmerjenih v preventivo! Zato pozdravljam take delavnice. Samo tako naprej.
- Toplo pozdravljam vaš projekt – temo in pa otrokom privlačen način predstavitve aktualne problematike. Nekaterim staršem se je zdelo v 6 razredu prezgodaj – vendar glej naslov vaše predstavitve v današnji Kranjčanki. Pohvale in pogum za naprej.
- Ideja je zelo dobra.
4.) Prosimo vas, če lahko ocenite zadovoljstvo z našo uvodno predstavitvijo projekta »Moja odločitev«. (obkrožite); (zelo dobro = 5), (zelo slabo = 1)
1 2 3 4 5
5.) V nekaj stavkih nam zaupajte, kako ste bili zadovoljni z današnjim predavanjem (diskusijo) asist. Ksenije Ramovš (kaj vam je bilo všeč, kaj ste morda pogrešali itd.)?
- Zelo pozitivno, nekaj novih spoznanj, ki mi bodo sigurno koristile.
- Razgovor je bil zanimiv, čeprav nisem pričakovala takšnega načina komuniciranja. Če bi bil krog udeležencev ožji, bi bilo sodelovanje preprostejše.
- Večinoma mi ni bilo všeč , saj je temeljilo na pripovedovanju izkušenj staršev, ki so seveda zanimiva ne predstavljajo pa strokovno mnenje. Ni bilo odgovorov na vprašanja, ki smo jih želeli.
- Pozitivna izhodišča.
- Takšna predavanja so vsekakor koristna škoda da je bil čas tako omejen, saj slovenski narod potrebuje kar nekaj časa, da se odpre in vživi v pogovor.
- Vse super, samo prekratko.
- Kar v redu!
- Žal sem morala predčasno zapustiti predavanje predvidevam pa, da je gospa mentor bila kos izvajanju projekta, ki je pohvalen.
- V tako kratkem času je bilo dovolj za razmislek in da si se našel kot starš, ki dela napake, pa čeprav samo z besedo AMPAK! Hvala vsem študentom in mentorjem.
- Zelo poučen razgovor in ne predavanje.
- Ne najbolj, ker na določena konkretna vprašanja nismo dobili odgovora, preveč na splošno, najbrž zaradi pomanjkanja časa.
- Zelo zadovoljen.
- Odlično – Hvala.
- Premalo časa, drugače pa zanimiva tematika.
- Tematika, je bila zelo primerna, dinamika visoka a premalo časa.
- Všečno – malo premalo sodelovanja s strani staršev.
- Zelo poučno zanimivo, različna mnenja izkušnje.
- Mi je bilo všeč. Razprav, debat o tem je absolutno premalo. Na roditeljskem sestanku je staršev več in je to dobro izpeljati. Če je neobvezno – ne pridejo.
- Odlično – kar izkustveno v krogu – izkušnje predavateljice in vključevanje slušateljev.
- Zelo, zelo uredu.
2. Delavci šole
Rešeni smo dobili 2 anketi; izvleček:
1.) V nekaj stavkih nam zaupajte, kaj je bilo po vašem mnenju dobro in kaj slabo, pri delu z otroki, v sodelovanju z našim projektom »Moja odločitev« (na splošno)?
- Seznanitev z alkoholom na otrokom primeren način
- Primeren način za to starost, ne suhoparno ampak zanimivo
2.) V nekaj stavkih nam zaupajte, kako ste vi videli odnos med študenti (izvajalci delavnic) in otroki 6. razredov?
- Zelo prisrčen
- Zelo dobro so se razumeli, upali so povedati svoje mnenje, odnos je bil prisrčen
3.) Kaj bi vi, po vašem strokovnem mnenju, še spremenili izboljšali, dodali, morda odvzeli; vaši predlogi za nadaljevanje projekta »Moja odločitev«?
- Ste na pravi poti, nadaljujte v tej smeri
- Zelo dober projekt, dobra pot, bilo bi primerno, da bi z njim nadaljevali tudi kasneje
Dogajanje na zaključnem sestanku, proslavi (10. april 2007)
1. Pogled na delo s starši: poročanje in diskusijska skupina s strokovnjakinjo mag. Ksenijo Ramovš
Sestanek smo začeli z lepim pozdravom staršem in delavkam šole. Predstavili smo se in povedali kako bo izgledalo današnje srečanje.
Kasneje je Blaž predstavil rezultate iz anket, ki smo jih delili otrokom po vsaki delavnici. Ti so bili objavljeni v prejšnjem spletniku.
Sledili so še lastni opisi dogajanja na delavnicah in izkušnje otrok. Bili so zelo prisrčni in so lepo povedali kaj vse so se naučili in kaj jim je najbolj ostalo v spominu. Nekateri so izdelali plakat, spet drugi so sami poiskali podatke o razširjenosti alkohola in alkoholizma v Sloveniji.
Na zadnje pa smo starše povabili v aktivno sodelovanje v diskusijski skupini z mag. Ksenijo Ramovš, ki je bila pripravljena podeliti svoje izkušnje in odgovoriti na vprašanja staršev. Posedli smo se v krog in diskusija se je lahko začela.
Pogovor je trajal približno eno uro. Tema pogovora je bila »Mladi in alkohol« (na kakšen način pomagati svojemu otroku, da ta ne bi zapadel v tvegano pitje alkoholnih pijač).
Nato smo si pripravile predstavitev, po poročanju naših sošolcev smo na vrsti prišle študentke katere smo delale s šestim a razredom. Povedale smo naše občutke o delavnicah, da smo se imele zelo lepo in da smo vesele, da so bili tudi otroci pripravljeni sodelovati z nami, kasneje pa so tudi otroci povedali kako jim je bilo na delavnicah, kaj smo delali, kako smo se imeli itd. Učenci so zelo lepo predstavili naše delo, potem pa smo predali besedo študentkam katere so delale s šestim b razredom. Najprej so oni predstavili svoje delo, povedali svoje občutke, mnenja, kasneje pa je tudi vsak od učencev povedal kaj mu je bilo najbolj všeč na delavnicah. Zanimivo je bilo to, da je skoraj vsak povedal, da naše igre.
Sestanek smo začeli z lepim pozdravom staršem in delavkam šole. Predstavili smo se in povedali kako bo izgledalo današnje srečanje.
Kasneje je Blaž predstavil rezultate iz anket, ki smo jih delili otrokom po vsaki delavnici. Ti so bili objavljeni v prejšnjem spletniku.
Sledili so še lastni opisi dogajanja na delavnicah in izkušnje otrok. Bili so zelo prisrčni in so lepo povedali kaj vse so se naučili in kaj jim je najbolj ostalo v spominu. Nekateri so izdelali plakat, spet drugi so sami poiskali podatke o razširjenosti alkohola in alkoholizma v Sloveniji.
Na zadnje pa smo starše povabili v aktivno sodelovanje v diskusijski skupini z mag. Ksenijo Ramovš, ki je bila pripravljena podeliti svoje izkušnje in odgovoriti na vprašanja staršev. Posedli smo se v krog in diskusija se je lahko začela.
Pogovor je trajal približno eno uro. Tema pogovora je bila »Mladi in alkohol« (na kakšen način pomagati svojemu otroku, da ta ne bi zapadel v tvegano pitje alkoholnih pijač).
Na začetku je Ksenija poudarila »poslušanje z velikimi ušesi in majhnimi usti«; dejala je, da je izjemno pomembno otroku ponuditi odprt, neomejen prostor za pogovor in razmišljanje o določeni temi, pri tem pa se mu ne sme vsiljevati svojih lastnih stališč ter pogledov. Opozorila je tudi na pohvale; dejala je, da v današnjem času otroka zelo težko in redko pohvalimo. Ponavadi začnemo s stavkom: »To si dobro napravil, vendar…« Pomembno je, da besede VENDAR ne uporabljamo, kadar otroka pohvalimo, saj z omenjeno besedo pohvala izgubi svojo »težo«. Omenila je nekakšno univerzalno priporočilo, in sicer pet pohval in eno grajo.
Pogovor se je nadaljeval z vprašanjem: »Ali so vaši otroci že poizkusili alkoholno pijačo, kdaj in kje so poizkusili, vaše reakcije ob tem, ste jim morda prepovedali poskusiti?« Večina staršev je dejala, da je njihov otrok že poizkusil alkoholno pijačo, in sicer doma, v času, ko so oni sami uživali alk. pijačo (ponavadi ob kosilu); prvi poizkus pa se je pri večini otrok zgodil nedolgo nazaj, in sicer približno pri desetem ali enajstem letu njihove starosti; večina staršev je prav tako dejala, da otroku poizkusa alk. pijače ni prepovedala, saj je bila mnenja, da bi lahko to povzročilo ravno nasprotni učinek (otrok bi si vedno bolj želel poizkusiti alk. pijačo, in ker te možnosti ne bi imel doma, bi lahko to izkoristil npr. v gostilni ali kje drugje, kjer starši ne bi bili prisotni, čemur pa je kar nekaj staršev nasprotovalo in na to tudi opozorilo).
Nekdo od staršev je želel od Ksenije slišati tudi konkreten nasvet, kako pri svojem otroku preprečiti tvegano pitje alk. pijač. Seveda je Ksenija dejala, da univerzalnih nasvetov ter recepta za to ni; z nami je podelila le svojo izkušnjo, ob tem pa poudarila, da ima vsak človek svojo izkušnjo, ki pa je lahko drugemu v pomoč ali pa tudi ne.
Nekdo od staršev je izpostavil tudi čas, ki ga preživljamo skupaj s svojim otrokom; poudaril je, da si je treba za otroka vsakodnevno vzeti čas ter se mu posvetiti, saj je to nujno potrebno za zdrav otrokov razvoj. Ob tem je omenila globoke besede, ki jih je prebrala v nekem članku; pisalo je o neki deklici, ki je dejala, da pogreša skupno preživljanje časa s svojimi starši; povedala je, da je presrečna že samo, če z mamico in očkom skupaj sedijo in se o ničemer ne pogovarjajo.
Na koncu smo svoje izkušnje z alkoholom na kratko predstavili tudi študentje (Gregor, Iztok ter Denis). Slednji je imel kratek govor o svoji primarni abstinenci ter o tem, kako je v svojem življenju alkoholu rekel NE.
2. Zaključna delavnica, proslavljanje uspešnega zaključka delovnega odnosa
"Ob našem prihodu smo najprej pripravili mize za starše in otroke. Ob tem sva skupaj z Janjo odšli po učence, kateri so bili pripravljeni pred starši tudi povedati par besed o našem skupnem delu. Presenečeni sva bili nad tem, da so se vsi nastopajoči odločili za igro vlog in ob tem prikazovanje vinjenega človeka. Ker pa se name je zdelo to zelo tvegano in neprimerno, da bi otroci igrali vloge vinjene osebe, sva jih prosili če bi lahko komentirali samo naše delavnice, kasneje v razredu pa bomo odigrali tudi te vloge s poudarkom na tem, da bodo vinjenemu človeku nazorno povedali zakaj alkohol škoduje.Nato smo si pripravile predstavitev, po poročanju naših sošolcev smo na vrsti prišle študentke katere smo delale s šestim a razredom. Povedale smo naše občutke o delavnicah, da smo se imele zelo lepo in da smo vesele, da so bili tudi otroci pripravljeni sodelovati z nami, kasneje pa so tudi otroci povedali kako jim je bilo na delavnicah, kaj smo delali, kako smo se imeli itd. Učenci so zelo lepo predstavili naše delo, potem pa smo predali besedo študentkam katere so delale s šestim b razredom. Najprej so oni predstavili svoje delo, povedali svoje občutke, mnenja, kasneje pa je tudi vsak od učencev povedal kaj mu je bilo najbolj všeč na delavnicah. Zanimivo je bilo to, da je skoraj vsak povedal, da naše igre.
Nato je Blaž povabil gospo Ksenjo Ramovš, da bi staršem odgovarjala na raznovrstna vprašanja na temo alkoholizma, študentke pa smo ta čas odšle z učenci v razrede, kjer smo nadaljevali naše delo z zaključno delavnico, na kateri smo imele predstavljene le igre.
Ko smo prišli v razred so bili učenci zelo nemirni, kričali so, se boksali med seboj, letali po razredu,… Potrebovale smo kar nekaj minut da so nam sploh prisluhnili. odmaknili smo klopi in začeli z igricami, katere so imeli pripravljene za predstavitev pred starši. Učenci so z navdušenjem nastopali, ostali pa so z zanimanjem prisluhnili in komentirali dogajanja. Vsi so odigrali prizore katere smo že videli na delavnicah, kjer smo jih študentke odigrale, otroci pa so nas le posnemali. Ko smo končali z igro vlog smo nadaljevali z naslednjo igrico- na vrsti so bili baloni. Vsak je dobil en balon in vrvico. Balon smo napihnili in ga z vrvico zavezali okoli noge, nato pa so učenci morali pokati balone sošolcem, na svojega pa so morali skrbno paziti. Na koncu je zmagal tisti kateri je obdržal balon na nogi. Imeli smo le eno težavo, ta pa je bila da so se vrvice zelo trgale in s tem so baloni padali po tleh. Skozi celo igro smo jim študentke zavezovale balone nazaj na noge. Na koncu smo imeli kar štiri zmagovalce, ker so bili baloni premajhni in niso hoteli počiti nam pa je zmanjkovalo časa. Igro smo prekinile in nadaljevale smo z naslednjo – obdarovanje. V razredu je bil grozen nemir, zato smo želele z delavnicami prekiniti, vendar so imeli željo nadaljevati, zato so se sčasoma umirili in predali besedo študentkam. Sledilo je naše »obdarovanje«. Vsak učenec je podaril desnemu sosedu neko darilo (sendvič), levemu pa je povedal kaj naj z njim naredi (pelji ga na sprehod), in si zapomnil obe dve stvari katere sta mu bile naročeni in tako smo dobili zanimive, smešne rezultate. Učencem je bila igra zelo všeč, zato so želeli z igro nadaljevati. Igro smo ponovili še enkrat, ker pa smo bili omejeni s časom smo morale z delavnicami zaključiti in oditi na dogovorjeno pogostitev. Razdelile smo jim darilčka (svinčnike) in odšli v kuhinjo. Učenci so se »zapodili« k mizam in se sladkali ob tem pa povedali tudi par besed, da so jim bile delavnice zelo zanimive ter da bi radi z njimi nadaljevali.
Prišla je še druga skupina, nato tudi starši in kmalu smo se od njih poslovili. Res škoda, da je proslava trajala samo 15 minut. Ravnateljica se nam je zahvalila za izvrsten projekt ter nas pohvalila, spregovorili smo še nekaj besed, potem pospravili jedilnico in se počasi poslovili.
ponedeljek, 23. april 2007
Članek o našem projektu v Kranjčanki
Spodaj objavljamo članek iz revije Kranjčanka, ki je priloga Gorenjskega glasa. V njej je bil 10. aprila 2007 objavljen intervju z Denisom, našim projektantom, ki je za, kot temu mi pravimo, medijsko poročanje, v intervjuju spregovoril par besed o našem delu na OŠ Matija Čop.
Veseli bomo, če si ga preberete! (kliknite sliko) Prav tako bomo veseli kakršnega koli komentarja.
Veseli bomo, če si ga preberete! (kliknite sliko) Prav tako bomo veseli kakršnega koli komentarja.
sreda, 18. april 2007
Analiza anket z delavnic
V prejšnjih spletnikih smo ob objavi delavnic dodali tudi ankete, ki smo jih razdelili med učence po koncu dela. Z njimi smo želeli preveriti, kako so otroci delavnice doživljali, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, kaj bi dodali oz. česa bi si želeli več itd.
Naslednji podatki so povzeti rezultati iz anket; z njimi smo ugotavljali, kako bi se mi projektanti še izboljšali v svojem delu, pa tudi zato, da bi lahko izmerili naše cilje projekta, ki smo si jih zastavili pred začetkom izvajanja le tega.
Naslednji podatki so povzeti rezultati iz anket; z njimi smo ugotavljali, kako bi se mi projektanti še izboljšali v svojem delu, pa tudi zato, da bi lahko izmerili naše cilje projekta, ki smo si jih zastavili pred začetkom izvajanja le tega.
| | 5 odlično | 4 dobro | 3 srednje | 2 manj | 1 najmanj | Skupaj: |
| Bilo mi | 85% | 14% | 1% | / | / | 148 |
| Počutil/a | 86.5% | 10.8% | 2% | 0.7% | / | 148 |
| Počutil/a | 83.1% | 14.2% | 2% | 0.7% | / | 148 |
| Pridobil/a | 81% | 12.8% | 2.7% | 2.7% | 0.7% | 148 |
| Kako si zadovoljen/a | 92.6% | 6.8% | 0.7% | / | / | 148 |
!!! Št. 148 je skupno število rešenih anket z vseh delavnic skupaj!
Želiš naslednjič spet
Da: 100%
Kaj ti je posebej dobrega ostalo v spominu?*
Kaj je v alkoholu.
Pogovarjanje o alkoholizmu.
Proučavanje o alkoholu.
Pogovor o alkoholu.
Posledice-vzroki alkoholnih pijač.
Da alkohol ni edina rešitev problemov.
Alkohol.
Da ne pij alkohola zaradi drugih.
Da ima alkohol veliko maščob.
Da ima brezalkoholno pivo tudi nekaj alkohola v sebi.
Da veliko mladih, ki pijejo alkohol, izgubijo prijatelje.
To, da, ko si pijan, nisi nič boljši od drugih.
To, da obstajajo tudi možnosti kot alkohol.
Da smo se pogovarjali.
Igrica sadna kupa.
Zgodba o otrocih.
Ko smo na plakat napisali sporočilo delavnice.
Ko smo se pogovarjali o alkoholu.
Delo v skupini.
Igranje.
Pogovori!
Branje domače naloge.
Ko smo si ogledovali kocke.
Igrica in ko smo se igrali nogomet.
Igrice in predstave.
Ko smo na plakat pisali pravila.
Dobrega mi je ostalo v spominu, ko smo se šli igrati igrico sadna kupa.
Posebej dobrega mi je v spominu ostalotakrat, ko smo sestavljali pravila in sporočila.
Bil sem sprejet.
Igrica, sporočilo, zgodba.
To, da smo delali skupaj.
Igre in ko se med pogovorom zabavamo.
Ko smo se igrali igrico, da smo morali narediti gnezdo in da jajce pade v gnezdo, ampak da se ne razbije.
Ko smo pisali sporočilo.
Ko smo prebrali kocko.
Ko so mi velikokrat podali žogo.
Ker sem igral v igri.
Ko smo se šli igrati igrico-nogomet.
Prikaz zapeljevanja dekleta.
Ko je Tadej zaigral skeč.
Kako je fant(ne spomnem se imena) povedal Ani, da mu je všeč.
Ko so animatorji govorili svoje zgodbe.
Odigran prizor dveh študentov.
Igrica Maje in Tamare.
Igrica nogomet in igrica, ki so jo igrali Maja, Tamara in Tadej.
Študentke so zabavne in prijazne.
Dramska uprizoritev.
Ko sta odigrali igrico gospa Špela in gospa Polona.
Drugo:
Vse mi je bilo všeč.
Vse mi je dobro ostalo v spominu.
Da bodi to, kar si.
Da moraš biti to, kar si.
Vse mi je bilo všeč.
Da se mamo dobr.
Da se imamo kul.
Fantje so zmagovali.
Kaj ti je bilo najmanj všeč in kaj bi spremenil/a, dodal/a?
Nič ne bi spremenil/a.
Vse je bilo dobro.
Nič ne bi dodal.
Več iger!
Da bi se malo več igrali, kaj zanimivega počeli.
Rada bi, da bi tudi učenci lahko kdaj igrali, kot sta študentki predstavili, kaj povzroči alkohol.
Da so nas snemali.
Spremenila bi temo.
Druga tema, ne alkohol.
torek, 17. april 2007
Video: Sporočilo v steklenici
Opozorilo: Za ta video si NE prilaščamo avtorstva.
Najden je bil na spletni strani http://www.cindi-slovenija.net
Pred zaključekom delavnic in zaključnim srečanjem s starši
Tako, pa smo objavili pet delavnic in njihove evalvacije izvedbe!
(Naj vas datumi objav ne zavedejo, saj je bil blog ustvarjen naknadno)
V naslednjih prispevkih pa bomo objavili, kako je potekal zaključek našega aktivnega dela projekta, kot temu pravimo, ki je vseboval predstavitev rezultatov dela, neke vrste okrogla miza, katero je vodila Ksenija Ramovš, predstavitev prispevkov učencev, zaključno delavnico 'Proslavljanje' in pogostitev ob zaključku. Vse to se je dogajalo na OŠ Matija Čop v torek 10. aprila 2007.
Kasneje pa nas, projektante, čaka še evalvacija lastnega dela, obdelovanje podatkov pridobljenih z anketami in vprašalniki in končno poročilo akcijskega projekta. Vse to bomo poskusili tudi objaviti tukaj.
Spremljajte nas še naprej....
(Naj vas datumi objav ne zavedejo, saj je bil blog ustvarjen naknadno)
V naslednjih prispevkih pa bomo objavili, kako je potekal zaključek našega aktivnega dela projekta, kot temu pravimo, ki je vseboval predstavitev rezultatov dela, neke vrste okrogla miza, katero je vodila Ksenija Ramovš, predstavitev prispevkov učencev, zaključno delavnico 'Proslavljanje' in pogostitev ob zaključku. Vse to se je dogajalo na OŠ Matija Čop v torek 10. aprila 2007.
Kasneje pa nas, projektante, čaka še evalvacija lastnega dela, obdelovanje podatkov pridobljenih z anketami in vprašalniki in končno poročilo akcijskega projekta. Vse to bomo poskusili tudi objaviti tukaj.
Spremljajte nas še naprej....
5. delavnica
ZAKAJ SE ODLOČAM ZA ŽIVLJENJE BREZ ALKOHOLA
Delavnico pričnemo s socialno igro. Po igri sledi ponovitev pravil in pregled ter komentar domače naloge.
Osrednji del delavnice predstavlja igra »Zakaj se odločam za življenje brez alkohola«, ki jo predstavijo študenti/ke. V igri predstavimo Matica ki je, ko so ga starši prvič pustili samega doma, pripravil zabavo za prijatelje. Katera pa ni bila preveč uspešna, saj sta se mu prijatelja opila, pa tudi njemu ponudila alkohol.
Na podlagi predstavljene igre sledi diskusija.
Ob koncu oblikujemo sporočilo delavnice, čemur sledi reševanje ankete s katero nam učenci posredujejo svoje mnenje o delavnici.
četrtek, 12. april 2007
Alkohol in vožnja
Vemo, da alkohol nikakor na sodi za volan. Torej voznik, ki ga je konzumiral ne. Pa vendar je to v Sloveniji zelo velik problem! Da tega nikakor ne bi pozabili, smo se odločili, da objavimo naslednji članek, ki je prekopiran s spletne strani "Direkcija Republike Slovenije za ceste, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu" - "Vozimo pametno", najdete pa ga pod naslednjim naslovom:
http://www.vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=130&Itemid=188
Alkohol je kot udeleženec v prometu vse prevečkrat udeležen, saj njegova vloga žal močno zmanjšuje varnost ostalih udeležencev.
V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2006 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 240 milijard tolarjev družbene škode oziroma okoli 16 milijard tolarjev na leto - spremeni v EUR. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročitelju prometne nesreče s smrtnim izidom 1.61 g/kg alkohola v krvi.
Alkohol je tudi eden izmed ključnih projektov v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Nosilec aktivnosti v okviru projekta je Ministrstvo za zdravje.
Kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu?
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja (Denny, 1986), kot pri treznem vozniku.
Alkohol, droge ali psihoaktivne snovi povzročijo namreč podaljšanje reakcijskega časa in s tem pogosto povezane napačne odločitve. Pri naštevanju vplivov alkohola (sposobnosti razsojanja, samoobvladovanje, razumevanje, spomin, motnje govora, ravnotežja, nesposobnost kontroliranja in koordinacije gibov okončin…) ugotavljamo, da se ta seznam presenetljivo natančno pokriva s seznamom, ki bi ga lahko navedli kot odgovor na vprašanje, kakšne so sposobnosti, ki jih potrebuje voznik motornega vozila za varno vožnjo.
Zakon o varnosti cestnega prometa postavlja arbitrarno določeno dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti, t.j. mejo, ki je še sprejemljiva z vidika družbe. Vendar začnejo že s prvim kozarcem alkoholne pijače slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Pri 0.2 grama alkohola na kilogram krvi se slabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči, Pri 0.3 grama na kilogram krvi se slabša sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Zaradi izgube psihičnih zavor, se poveča pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost. Pri 0.5 grama alkohola na kilogram krvi se pojavi rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči), zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega, predmeti se zdijo bolj oddaljeni kot so v resnici, reakcijski čas se podaljša, pojavijo se motnje ravnotežja, vedno težje se prilagajamo naglim svetlobnim spremembam. Priše višjih koncentracijah se težave stopnjujejo in povečuje, pojavi se ožanje vidnega polja in tunelski vid, reakcijske sposobnosti se izrazito poslabšajo, zmanjšanje mehanizmom samokontrole vedenja, zmanjša se sposobnost presojanja in pravilnega odločanja.
Za vse voznike velja, da morajo biti sposobni zaznavati prometne situacije. Vse zaznane informacije morajo pravilno dojeti in jih predelati ter na njihovi podlagi sprejeti ustrezne odločitve o potrebnem ukrepanju, s katerim se bodo optimalno prilagodili dejanski situaciji. To nam uspe lahko le, če smo trezni in primerno psihofizično pripravljeni na vožnjo. Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Večina ljudi pri doseženi stopnji 0.5 g/kg ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več. Samo popolnoma trezen voznik odloča sam, pri 0.5 g/kg odloča tudi popiti alkohol. Vozniki “pozabijo na določeno mejo” in hitro se ujamejo v začaranem krogu alkoholnega opoja. Posledice so žal največkrat tragične.
Kaj lahko stori posameznik?
V mednarodni raziskavi Sartre 3, v kateri je sodelovalo 23 evropskih držav, so se slovenski anketiranci strinjali s trditvami, da naj bi vozniki, kadar vozijo, alkoholnih pijač sploh ne pili ali pa naj bi jih pili manj kot sedaj. Takšna stališča nedvomno odpirajo veliko možnosti za uspeh nadaljnjih ukrepov promocij varne vožnje in izpolnjevanje osnovnega načela, da kot vozniki pred in med vožnjo ne uživamo alkoholnih pijač.
Z večjim zavedanjem, predvsem pa z osebno zavezo da »Volan in alkohol ne sodita skupaj! « lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Le vsi skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite !
http://www.vozimo-pametno.si/index.php?option=com_content&task=view&id=130&Itemid=188
Alkohol je kot udeleženec v prometu vse prevečkrat udeležen, saj njegova vloga žal močno zmanjšuje varnost ostalih udeležencev.
V zadnjih letih je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Če upoštevamo le škodo zaradi smrtnih žrtev, smo imeli od leta 1991 do leta 2006 v prometnih nesrečah, v katerih je bil povzročitelj nesreče pod vplivom alkohola, 1877 mrtvih ali za okoli 240 milijard tolarjev družbene škode oziroma okoli 16 milijard tolarjev na leto - spremeni v EUR. Samo v preteklem letu je bila povprečna stopnja alkohola pri povzročitelju prometne nesreče s smrtnim izidom 1.61 g/kg alkohola v krvi. Alkohol je tudi eden izmed ključnih projektov v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Nosilec aktivnosti v okviru projekta je Ministrstvo za zdravje.
Kakšne so posledice uživanja alkohola med udeleženci v prometu?
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja (Denny, 1986), kot pri treznem vozniku.
Alkohol, droge ali psihoaktivne snovi povzročijo namreč podaljšanje reakcijskega časa in s tem pogosto povezane napačne odločitve. Pri naštevanju vplivov alkohola (sposobnosti razsojanja, samoobvladovanje, razumevanje, spomin, motnje govora, ravnotežja, nesposobnost kontroliranja in koordinacije gibov okončin…) ugotavljamo, da se ta seznam presenetljivo natančno pokriva s seznamom, ki bi ga lahko navedli kot odgovor na vprašanje, kakšne so sposobnosti, ki jih potrebuje voznik motornega vozila za varno vožnjo.
Zakon o varnosti cestnega prometa postavlja arbitrarno določeno dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti, t.j. mejo, ki je še sprejemljiva z vidika družbe. Vendar začnejo že s prvim kozarcem alkoholne pijače slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Pri 0.2 grama alkohola na kilogram krvi se slabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči, Pri 0.3 grama na kilogram krvi se slabša sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Zaradi izgube psihičnih zavor, se poveča pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost. Pri 0.5 grama alkohola na kilogram krvi se pojavi rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči), zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega, predmeti se zdijo bolj oddaljeni kot so v resnici, reakcijski čas se podaljša, pojavijo se motnje ravnotežja, vedno težje se prilagajamo naglim svetlobnim spremembam. Priše višjih koncentracijah se težave stopnjujejo in povečuje, pojavi se ožanje vidnega polja in tunelski vid, reakcijske sposobnosti se izrazito poslabšajo, zmanjšanje mehanizmom samokontrole vedenja, zmanjša se sposobnost presojanja in pravilnega odločanja.
Za vse voznike velja, da morajo biti sposobni zaznavati prometne situacije. Vse zaznane informacije morajo pravilno dojeti in jih predelati ter na njihovi podlagi sprejeti ustrezne odločitve o potrebnem ukrepanju, s katerim se bodo optimalno prilagodili dejanski situaciji. To nam uspe lahko le, če smo trezni in primerno psihofizično pripravljeni na vožnjo. Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Večina ljudi pri doseženi stopnji 0.5 g/kg ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več. Samo popolnoma trezen voznik odloča sam, pri 0.5 g/kg odloča tudi popiti alkohol. Vozniki “pozabijo na določeno mejo” in hitro se ujamejo v začaranem krogu alkoholnega opoja. Posledice so žal največkrat tragične.
Kaj lahko stori posameznik?
V mednarodni raziskavi Sartre 3, v kateri je sodelovalo 23 evropskih držav, so se slovenski anketiranci strinjali s trditvami, da naj bi vozniki, kadar vozijo, alkoholnih pijač sploh ne pili ali pa naj bi jih pili manj kot sedaj. Takšna stališča nedvomno odpirajo veliko možnosti za uspeh nadaljnjih ukrepov promocij varne vožnje in izpolnjevanje osnovnega načela, da kot vozniki pred in med vožnjo ne uživamo alkoholnih pijač.
Z večjim zavedanjem, predvsem pa z osebno zavezo da »Volan in alkohol ne sodita skupaj! « lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Le vsi skupaj smo močnejši in varnejši. Recite alkoholu v prometu NE in se nam pridružite !
Naročite se na:
Objave (Atom)
